ČEMŠENIŠKA PLANINA IN VSE OSTALO

Vikend je bil čudovit. Sonce je sijalo in na obisku imamo Vipko. Soboto smo otvorili z enim doolgim in casual treningom s Petro. Končno se nam nikamor nimudilo. Tekli so vsi, Tone, Vip in Nike. Toneta že daje vročina in ni bil preveč navdušen. Sta bila pa Vipka in Nike toliko bolj. Potem smo uživali še na enem dolgem sprehodu po mengeških poljih. V Nedeljo pa smo se za spremembo odpravili na drug konec Slovenije, kot ponavadi. V Zasavje, na Čemšeniško planino. Zasavje nikoli ni bil moj najljubši konec Slovenije, zato se tja odpravim samo takrat, ko imamo v zagorju tekmo. Ampak h vribih nad zasavjem je čisto zares lepo. Kdo bi si mislil. Posebnost tega konca je Čemaž. Zelena "solata", ki pokriva celotna gozdna tla. In je tako živo zelene barve. Izgleda zelo zanimivo. In ta reč je dejansko za jest. Če se jo kdo loti nabirat pa mora bit zelo previden, saj vmes raste rastlina, ki je Čemažu zelo podobna, a v nasprotju z njim, smrtno strupena. Čemaž ima močan vonj in okus po česnu. Sem enga pojedla in se tega okusa nisem znebila cel dan. Vse dokler nisem zvečer obiskala prijateljice, ki mi je skuhala še okusno večerjo. Dobro je imeti prijatelje, ki tako lepo skrbijo zate. In na koncu vikenda so vsi psi utrujeni in vsak zaseda svoj fotelj okoli mene. Lepo je videti utrujene in srečne pse. Razen Nike, ki je malo manj sračna, ker se goni in neuspešno osvaja Bena, ki se niti slučajno ne zmeni zanjo.

Odkrila sem efekte v picasi, za obdelavo slik. :D juhu

ZIMSKI POKAL

Moj dragi Tone, najboljši pes na svetu je spet pokazal, da je lahko najboljši. In je zmagal zimski pokal v A2/J2. Bravo Tonček. Nekoč sem se bahala, da mi je Tone prinesel toliko pokalov, da jih lahko mečem stran in delim naokoli in porabljam za šolska tekmovanja. Res je, polica je polna. Ampak prav vsak od njih ima velik pomen in nobenega od njih ne bom vrgla stran. Ker jih je pritekel Tone. Vsak, ki pozna najine začetke ve, kakšno vrednost ima prav vsak od teh pokalčkov. In kaj je še boljše. Zmagal ni zato, ker je deini tekel nulo. Sploh ni imel najpočasnejšega časa. Konjušnice so res njegov teren.

Popolnoma druga zgodba je Nike. V agilityu je bila druga, s petimi kazenskimi točkami, ker je skočila cono na gugi. Kaj se je zgodilo v Jumpingu pa še zdaj ne vem. Razpad sistema. Res moram začet zaupat temu psu in predvsem trenirat parkurje, kjer se TEČE!!!!! Ker tole ni za nikamor. Je res škoda, ker Nike je res fenomen. Pol pa jaz delam take neumnosti.

PRIHAJA POMLAD

Čisto zares. Vem, da sem skoraj tečna s tem soncem, samo tako je ko ga ni in ni. Ampak po neštetih deževnih vikendih je končno posijalo sonce tudi pri nas. In končno smo se spet odpravili v hribe. V soboto na Nanos z Slatkotom, ki je prišel na obisk, aleksandrom, Nimko in Rafaelom. Kako močno pogrešam naše druženje vidim šele ko smo skupaj. Ker me ti ljudje res nasmejijo do solz. Slatko je dobil poseben tretma, striženje z razgledom na Nanosu. Ampak že zvečer se je vrnil v Anglijo.



N nedeljo pa sva z Mihom odšla na Valvasor. Prav previsoko nism hotela, ker sem vesela, da prihaja pomlad in mi ni kaj dosti do tega, da bi gazila po snegu. Pa ga je bilo kar precej tudi na Valvasorju. Ampak samo bol proti vrhu. Na izhodišču je bila suha zelena travica, tla topla, da smo lahko poležavali in se martinčkali. Malo smo tudi snemali, da končno sestavin en promocijski filmček od Nike, česar se lotevam že dve leti. Prvotni plan je bil, da gremo posnete delat v Šobec. Ampak ko sem se pripeljala tja me je doletel pravi šok. Letos ni bilo od zime nič skoraj ves čas. Samo megla in dež. A v samo enem tednu je le pokazala svoje zobe v vsej svoji ostrini. Z ledenim dežjem je v dobrih dveh dneh pokrila pol Slovenije v debel led. Zaradi tega se je polomilo ogromno dreves, da ne govorim o tem, da so bila številna naselja brez elektrike tudi po 14 dni. Če se pelješ po primorski cesti na poti med Uncem in Senožečim ni niti enega celega drevesa. Prizadel ap aje tudi gorenjsko. Kamp šobec je zaprt, stanje pa takšno, da ko sem se pipeljala tja in zagledala vse razdejanje, ki ga je naredila ledena ujma, sem dejansko začela jokati, grozno. Ampak naši delavci so izredno pridni Podrta drevesa so umaknjena z večine gozdnih poti, tako da se da kar precej nemoteno hoditi po hribih in drugih gozdnih poteh.

LONDON BABY

London Baby

Tokrat sem potovala brez Bena in Nike. Tega ne počnem pogosto. Ampak ker štejem Slatkota med svoje ljubljenčke si dovolim, da to tematiko vključim v blog, čeprav nima nobene veze s psi. Slatko nam je pobegnil v Anglijo. Za dve leti. Z Aleksandrom sva ga šla med zimskimi počitnicami obiskat. Vreme v Angliji naj bi bilo kislo. Ampak nas je presenetilo in razveselilo s tremi dnevi sonca. Hip hip hura za London. V London sem si želela že dolgo in ta obisk kar odlašala in odlašala. Zadnjih 8 let tudi zato, ker nerada hodim naokrog brez kosmatincev. Ampak mislim, da jima ni bilo nič hudega. Počakala sta me na Bledu. Mi pa smo preživeli skupaj nekaj zanimivih dni. Obiskali smo National History Museum in Madame Tussauds. Sicer pa smo se držali bolj zunaj. V Ljubljani nisme videla sonca že lep čas in tako mi ni bilo kaj dosti do tega, da bi se zadrževala notri. London smo prepešačili po dolgem in po čez. Podzemno smo komaj kaj koristili. Zamenjali smo dva hostla. Prvi je izgledal precej obupno. Tipična stara londonska hiša z ozkimi stopnicami. V sobi je bila postelja ki je spominjala na zakloniško ležišče, večja omara, manjša omara in lijak. Kopalnica je bila tudi iz časov druge svetovne vojne. Ampak dobili smo sveže brisačke, mila in grelnik za vodo ter čajčke in kavice. Drugi hostel, ki je bil precej dražji je izgledal dosti bol fancy. Na prvi pogled. Ponudba je bila pa precej slabša. Še manjša soba v kateri so bile le postelje in lijak. Kakšna brisača, grelnik za vodo in kava?? Imeli pa so menzo, kjer si lahko kupil kavo in zajtrk. Za to ceno bi ga res lahko ponudili. Tako se je izkazalo, da je bil prvi hostel, ki je izgledal na prvi pogled dosti slabše, v resnici precej bol prijeten. Ampak tam smo tako ali tako samo spali. Hrana: Tipični fish&chips kaj pa drugega. Drago za umret, zato smo tri dni pač jedli najcenejše. Probali smo nekaj kitajske ampak kitajska hrana je pač internacionalna in je povsod bolj kot ne enaka. Pivo stane v pubu 7 funtov, kar je skoraj 10€. Zapravili smo kar lep kupček denarja ampak se je splačalo.
Še dodatno pa sem si potrdila, da nisem mestni človek. Najbolj sem uživala v lepo urejenih Londonskih parkih. Tam sem malo pogrešala kužke, saj bi se lahko sprehajali z nami in kar vidim kako bi Ben užival in se valjal po skrbno pokošeni travi. V mestu tudi ni nobene divjadi in tako bi bila Nike popolnoma varna. Ampak... smo uživali sami. V soboto smo si privoščili tudi izlet z ladjo do Greenwicha. Predmestje Londona mi je bolj všeč kot London sam. Pa ne,da mi London nebi bil. Zanimiv je. Fascinirala me je velikost vseh stavb in njihove tipične hiše. Ampak je tam vse preveč betona in čisto preveč ljudi. Kako ločiš angleža od turista? Res, da je tam bolj toplo kot pri nas ampak vseeno, pri 10 stopinjah so vsi v kratkih rokavih in kratkih hlačah. In tudi zvečer grejo vse tete žurat v minikah in brez žab. Norci, ni kaj. Seveda smo si privoščili tudi nekaj nočne zabave. Zanimivo je, kako zaprejo lokal. V enem trenutku plešeš in se ti še sanja ne, da je to tvoj zadnji ples. Naenkrat glasba ugasne, prižgejo se luči in pridejo varnostniki, ki vse pomečejo ven. Dajo ti točno tri minute, da spiješ kar imaš. Če ne moreš, pač pusti. Mislim, da je bil lokal prazen in zaprt pet minut po tem ko so se prižgale luči. Nič tega, da je odprto dokler se pije. Potem ostanejo klubi. Nešteto jih je in za goste se borijo tako, da te od povsod cukajo za rokav in vabijo da pridi v njihov club. Ampak povsod se vrti rap, ki smo ga imeli polno glavo in smo se raje odpravili domov. Peš, ker nisem imela s seboj kartice za podzemno. ( žur je bil popolnoma nenačrtovan) Ampak saj smo imeli hostel praktično v centru. Samo eno určko peš. Jap, London je čisto majčkeno mestece. Slatko ne živi v Londonu ampak v Swanseju, obalnem mestecu. Moj prihodnji obisk Anglije bo raje tam. Čeprav je bil London zanimiv in zabaven p a mislim, da bi mi bila Swansea veliko bolj všeč. Ker je manjša, manj obljudena in ponuja več narave. Pa še cenejša je. Edina slaba stvar je, da je tja veliko ugodneje potovati z letalom kot z avtom. Torej kužki spet ostanejo doma.