BENETTON & NIKE & NYÍL

BENETTON & NIKE & NYÍL

torek, 24. maj 2022

LEGOLAAAND

 No pa smo spet malo potovali. KONČNO. Že nekaj časa nazaj sva se z domnom pogovarjala, da bi šli v legoland. In prvič v življenju, sem rezervirala apartma 3 mesece v naprej. Z možnostjo brezplačne odpovedi, jasno. Da se vseeno nebi preveč vezala. In trije meseci so minili, jaz pa kar nisem odpovedala in potem sem teden dni pred odhocom kupila še karte. Nismo šli v noben svetovan hotel, kjer dobiš karte zraven, ker sem potrebovala nastanitev, ki dovoli tudi pse, če slučajno nebi dobila varstva. Čeprav bi tokrat tam s psi res težko shajali. V Gardalandu sem jih nekaj videla, tako sme sklepala, da grejo lahko tudi v Legoland. Preverjala pa tega nisem ker varstvo sem dobila, videla pa tudi notri nisem nobenega psa. Tako še zdaj ne vem ali tja smejo ali ne ampak je dejstvo, da jim je tam res brezveze in jih bom ob podobnih izletih tudi v bodoče raje pustila doma. No zaradi tega sploh nisme gledala hotelov in nisme vedela, da jih je cel kup naokoli, ki ponujajo nočitev s kar dvema kartama za legoland, tudi če to ni ravno hotel v legovasi. Ampak mislim, da sva skupaj zbobnala zelo ugodno, če ne celo cenejšo opcijo obiska. Soba v Gastehaus Kirchenbauerhof naju je stala malo več kot 200€za tri noči, karte sva pa kupila tako, da sva porabila kupončke za otroke, ki se jih dobi v lego katalogih ob nakupu ene odrasle karte, Domen pa si je kupil kar letno karto, ki se splača že če greš tja 2x. In ker smo šli za dva dni, se je to splačalo. Potem pa so nas tam presenetili s paketom kupončkov za cel kup uporabnih popustov, vključno s popustom ob nakupu naslednjih nekaj kart za nas. In že vemo kje bomo preživeli jesenske počitnice. Nastanitev je bila super. Simpatična sobica, možnost zajtrka (ki se je tokrat nisem poslužila, čeprav obožujem te hotelske zajtrke. Ampak ob Astrid enostavno ne morem v miru pojest, ker skos nekaj leta naokrog in se mi v tem njenem obdobju ne da hoditi na kave in kosila ven. Oz. čim manj. Čerpav me je potem v Legolandu presenetila, ker tam smo pa morali jesti zunaj. Je pravzaprav lepo sedela in jedla in bi si v resnici lahko privoščili tudi tisti zajtrk. Ampak jaz imam nekako vbito idejo v glavo, da to s tako majhnim otrokomo ne gre. In sem s seboj vzela svoj kamping gorilniček, da sem si lahko zjutraj skuhala kavo in za hitro pašto ali juhico, če bi bila potreba. Pa je ni bilo, ker smo se v parku vedno tako najedli, da nam zvečer ni pasalo nič drugega kot malo kosmičev in jabolko. To smo pač mi, kampiramo tudi, ko ne kampiramo. Na voljo imajo tudi apartmaje s kuhinjo ampak smo presodili, da nam je soba dovolj. Okoli hiše imajo na voljo tudi cel kup igral za otroke in cel kup kolesc in poganjalcev, takšnih industrijskih in takšnih zabavnih, doma predelanih. Pa tudi nekaj domačih živalic. Konjičke, zajčke, kokoške. Pa ročni fuzbal in pink ponk mizo, kjer sva imela z Domnom turnir. (trening bi mi koristil)  Nam je bilo res luštno in naslednjič gremo zagotovo spet k njim. 
Legoland me je malce presenetil ker sem mislila, da je vseeno več atrakcij za velike in pač nekaj takšnih za male, kot Gardaland. In po pogovoru s kolegicami sem ugotovila, damarsikdo misli tako. Pa sploh ni. To je zabaviščni park ZA OTROKE. Nekaj res malega atrakcij pa je tudi za večje otroke in starše. Večina pa je takšnih ki so res namenjene 4 letnikom, celo dvoletnikom. Takšne kamor gredo tamalčki lahko celo sami, brez spremstva. Žal pa je spodnja meja vseh, razen vlakca, ki vozi skozi park 80 cm, ki je Astrid ne dosega. Tako je zanjo ostala le igra na mnogih igralih. Prav hudo ji ni bilo. Čeprav sem videla, da ji je bilo na vlakcu prav fino in bi zagotovo uživala, če bi lahko še kam šla. In nekatere so bile res takšne, da bi po mojem lahko šla, ker bi jo tako ali tako držala v rokah. Ampak takšna so pravila. Zdaj jo bomo bolje zalivali, da zraste še tistih 10 centimetrov do jeseni. 
Aja in skoraj bi pozabila. Na poti tja smo obiskali živalski vrt v Munchnu. Zelo lepo je urejen. Tudi tam smo preživeli lep dan. In nazaj grede smo se ustavili ob jezeru Cheamsee. Ampak to bolj za kratek čas, malico in da smo si pretegnili noge. 
Res je bilo lepo spet malo potovati, čeprav bolj na kratko. pot tja smo prevozili ponoči, da sta punci vožnjo lažje prenesli ker sta jo prespali. Nazaj grede smo pa šli pač podnevi, ker smo se odločili, da po celem dnevu v parku raje še eno noč prespimo tam in si odpočijemo. In sta bili res pridni. Astrid je del poti tudi prespala, ker pač še malo več spi, Karin pa je bila res pridna in ni preveč težila kdaj bomo doma. Dejansko manj kot takrat, ko vozimo samo eno urco k babici na primer.