DOVŠKA BABA 1891m

Posebej moram omenit današnji izlet. Slatko je v Sloveniji, jutri pride Nimka in počitnice bojo popolne. In s Slatkotom smo danes šli na Dovško Babo. Končno spet nekam, kjer še nismo bili. Zelo simpatičen izlet. Hrib z zanimivo potjo, ki se ves čas spreminja. In ni preveč naporna. Samo na začetku in na vrhu je malce strmejši vzpon, vmes pa je pot kar precej položna. Na vrhu je nekaj malega prepadnega dela ampak res samo nekaj metrov. Tam smo kužke pripeli, da komu nebi padlo na pamet, da bi skočil za kakšno Kavko. Aja in našli smo nekaj malih krpic snega in naredili prvega snežaka letošnje zime (čeprav zime še ni ampak ok).

POKLJUKA IN POKLJUŠKE VEVERICE

Po napornih tednih sem nujno potrebovala oddih nekje na samem v osrčju narave. In kje je bolj primeren kraj, kot na Pokljuki. Privoščili smo si vokend paket. Žal pa nam je vreme malo zagodlo. V soboto je bilo toliko zadostno, da smo lahko uresničili načrt proti Triglavu, pa kamor pridemo pridemo. Prav daleč nismo, priznam. Pa vseeno smo se naužili nekaj malega sončka, po dokaj deževnem tednu. V nedeljo pa se je dež vrnil, zato smo naravo opazovali iz koče. Ampka nič hudega, tudi to je prijalo. Dan pa so nam kratkočasili ptički, ki so se hodili hranit v ptičjo hišico in veverici. Kar zanimivo, kako me lahko zabavata dve veverici. V bistvu sem prav cel dan presedela ob oknu in ju opazovala, kako sta hodlili po orehe, ki sem jima jih nastavljala. Psi so šele pozno popoldne dojeli, da se zunaj nekaj dogaja in potem so se gledali skozi okno. Ja, na Pokljuki je lahko zabavno, tudi če dežue, samo da človek malo pobegne iz Ljubljane.