Pride dan, ko se počutiš kot bi nastopal v Netflixovi seriji. Komediji jasno. No ja, vsaj v začetku enega dela ene serije. Danes zjutraj je bil en takšnih dni. Domen, ki še kar dela od doma, se pa vseeno kak dan sem in tja odloči, da se gre pokazat v pisarno, se je danes odločil to narediti. Ponoči smo imelai malo akcije, Astrid je malce kuhalo iz nosa ji je pa kar špricalo, tolk je mela zabasanega revca. Ob tem je jasno začela kašljat tudi Karin in pričakovala sem pestro noč. No vseeno nam je uspelo kar precej noči prespat. Zjutraj se je Karin zbudila z Domnom in odšla sta v dnevno sobo, kjer ji je nastavil nekaj za gledat in slišala sem ju, kako sta se dogovarjala, da prekine takoj, ko jaz vstanem in ji rečem. To sem še ujela, medtem ko sem jutranje doljila Astrid in potem sem utonila nazaj v spanec. Ko sem se spet prebudila je Astrid spala, spodaj pa sem še vedno slišala zvoke iz tablice. Grem dol in pogledam na uro. 7.40. Ojoj, akcija, hitro, v vrtec bo treba. Karin pridno prekine kot se je dogovorila z očijem, zgoraj pa se začne dret Astrid. Karin bi nekaj jedla pa ji rečem, da bo čez 10 min jedla v vrtcu. Vztraja in obljubim ji čisto malo kosmičev, če gre takoj lulat in si umit zobe. Karin gre na wc, jaz letim po Astrid, ki sicer nikoli ne joka ampak danes se je odločila, da pa bo. Na hitro jo previjem in preoblečem. Karin se nekaj afna in povem ji, da s kosmiči na tak način ne bo nič. Jokat začne še ona, zdaj tulita obe, ura je 7.50. Karin rečem naj se pomiri, jasno že malo živčna in se komaj krotim, da ne znorim. Namesto kosmičev ji dam dva piškota in pograbim njenega dojančke, brez katerega zadnje čase ne gre v vrtec, ga oblačim, oblačim njo, Astrid joka, Karin se obuva, nujno hoče dolge rokave, Astrid primem v roke, Karin hoče dolge rokave tud oblečt, psa hočta it lulat ... Bosta šla kasneje in tudi Karin se bo oblekla kasneje, ker ji z Astrid v rokah ne morem pomagat. Letimo v avto, Astrid se zvija in upira in noče v lupinico, Karin se spet nekaj afna po avtu. Končno zleze v svoj stolček, pripnem jo in se odpeljemo. Pridemo pred vrtec, Karin je treba nujno oblečt tiste dolge rokave ker lahko od avta do vhoda v vrtec, sredi poletja, zmrzne. Itak. Ravno začnem odpenjat Astrid, ko iz vrtca pride Lucija. Moja rešiteljica. Prosim jo, če lahko popazi Astrid, da je ne vlečem s težko lupinico s sabo. Karin oddam v vrtcu, kjer imajo že vsi umite roke. Pridem ven je tam tudi Nina in Mateja in vse mame čvekamo strašno pomembne teme, kje so najboljše plaže. Ura je osem. Malo pretiravam z izjavo, da sem vstala 10 min nazaj. Ampak čisto malo. In da nisem šla še niti na wc, kar je pa res. "Gremo na kavo?" Ena ima pol ure ker mora it poltem okopavat vrt, druga kupovat kopalke. Mateja se odpelje. Zavrnem kavo s pojasnilom, da nisem šla niti na wc še, niti jaz, niti psa ne. kej šele da sem si umila zobe in se dejansko preoblekla. Da o frizuri raje ne govorim. Odpeljem se domov. In me prešine, ko smo takole mame stale zjutraj pred vrtcem. Prav res bi tole lahko bil uvod v en del razočaranih gospodinj :D
. No ja, za zanimio nadaljevanje bi si pa mogla kak zaplet zmislit, ker moj dan ne bi bila kaj prida zanimiv za gledat, saj sem se poknila pod kavč, uživala ob občudovanju poskusov dvigovanja na kolena mojega malega otročička in dan dejansko začela šele ob enih. Tud na sprehod se mi ni dalo it. Smo šli šele zvečer. Kar je bilo danes cool, ker je bil popoldan ob vetrčku kar prijetno hladen.
