BENETTON & NIKE & NYÍL

BENETTON & NIKE & NYÍL

sobota, 5. november 2011

7 prijateljev gre v Bovec






































Delo v šoli je najboljša služba, kar si jih lahko zamisliš. Poleg tega, da mi je všeč samo delo, so mi všeč tudi pogoste počitnice. Med tokratnimi počitnicami se je 7 (2 človeka, 4 psi in 1 avtomobil )prijateljev za nekaj dni odpravili v Bovec. Načrtovali sva sicer tri do štiri dni a nas je slabo vreme pregnalo domov predčasno. Vseeno smo preživeli dva lepa dneva ob prelepi Soči. Zaradi vremena žal nismo mogli v hribe.
Stanovali smo v apartmaju Sonja Komac. Lepi in poceni apartmaji, ter prijazna teta. Samo ena stvar je bila malce smešna. Potovanje s štirimi psi je malce oteženo. Ljudje pustijo v apartmaje psa, ampak štiri. Tako me je malce skrbelo, da bi me gospa takoj zavrnila in sem jo seveda vprašala, če dovoli pse, ko sem jo klicala za apartma. Pse je dovolila, vendar ji nisem povedala koliko jih imava z Nino. Zato je bila kar precej šokirana, ko je videla, koliko jih je. Rekla sem ji, da so majhni. Tega se nisem zlagala, kaj pa so Nike, Mali Ben, in Winnie, ki ne raste nikamor, drugega kot majhni psi? Samo Panetone je malce večji, pa tudi zanj nebi ravno rekla, da je velik pes. o, prijazna teta si je kot majhne pse naslikala čivave ali kaj podobnega, ker je ,ko je videla malega Bena rekla: "joj kako je velik:" :) Pozabila je, da sploh imava psa in nama dala lepši apartma. Če bi nama dala spodnjega (bolj primernega za pse, s ploščicami po tleh, itd.) se sploh ne bi sekirala, tako pa jo je ves čas skrbelo kaj bo od apartmaja ostalo. Z Nino sva poskrbeli, da je bilo res vse v najlepšem redu, tudi, da psi niso niti preveč dlake pustili. Gospa je bila, kljub prvemu šoku, zadovoljna z nama in nama je ponudila, da prideva še kdaj. In najbrž tudi bova.Zaključek: Vseeno je bolje kar takoj realno povedati kašna je situacija, da se izogneš takšnim šokom. Vsi smo se namreč počutili malce neprijetno.
Dneve sva seveda preživljali zunaj v prelepi okolici Soče. Res škoda, da nas je vreme domov pregnalo predčasno.

torek, 18. oktober 2011

drugi pogoj za A3


Zadnje čase veliko nedelj preživimo v Avstriji. Razlog so agility tekme. Ne, ne, nismo obsedeni in nori, naslednjih nekaj vikendov si jemljemo odmor od tekem. Samo so bile še kar blizu, družba je bila vedno odlična in ves čas smo se prijetno zabavali. Edina slaba stvar teh tekem je, da so ob nedeljah in potem ni dneva za regeneracijo. Tekme so kar naporne in še en prost dan po tekmi zelo prija. Ta vikend sva z Nike uspeli priteči še en pogoj za napredovanje v višji nivo. Sicer je bilo vse skupaj mogoče res videti malce kaotično, uspelo nama je pa le. In ta tek sva tudi zmagali.
To, da sva naredili pogoj je sicer čudovito, ampak, ko narediva še enega bo postalo prav dolgčas. Ker same zmage sploh niso tako zanimive, kot ta borba za pogoj. Ko imaš en cilj in je ta dosegljiv. Nekoč sem rekla, brez veze je potem v trojki, za čim se tam ženeš in mi je nekdo rekel, "Ja za tem, da greš na svetovnega." To je že res, samo je fajn, če je cilj realen. Ampak mogoče je pa le nekaj na tem. V nivoju ena res ni nič takega, če premagaš konkurenco, v trojki je pa to že čisto nekaj drugega, tako, da preteči parkur in celo premagati vse te Parsone, ki so v trojki, Sheltije in ostalo kar močno konkurenco pa res nekaj pomeni. Tako, da pravzaprav komaj čakava, da bova sposobni odteči en parkur iz najtežjega nivoja in tekmovati z najboljšimi.

ponedeljek, 17. oktober 2011

Slikanje v Šobcu in v Avstriji

Trudim se pisati čim bolj zanimive prispevke o izletih s psi za revijo "Moj pes". Zraven sodijo tudi čim bolj privlačne fotografije, ki pa mi jih ne rata in ne rata posnet. zato sem se odločila, da to ne pelje nikamor in se lotila učenja fotografije. Prebrala sem si nekaj teorije, si sposodila malo boljši fotoaparat, kot je moj in se odpravila, kam drugam, kot na najlepši kraj, ki je še dovolj blizu, da se človek lahko odpravi tudi, če nima cel dan časa. V Šobec.
















Fotografirala sem tudi zadnjič na tekmi v Avstriji.











Tukaj je nekaj izdelkov, ki sicer še vedno niso popolni, so pa precej boljši, kot moje dosedanje fotografije. Vaja pa dela mojstra.

sreda, 12. oktober 2011

DOBRODELNA VADBA

Zadnje čase ne naredim veliko za zavržene in pomoči potrebne živali, zato tokrat pomagam z vsaj malo reklame, in seveda se bom vadbe tudi sama udeležila, žal ne že to soboto, v naprej pa sigurno. Da naredim nekaj zase in za živali.
VABLJENI!


V soboto, 15.10.2011, ob 19:00 uri organiziramo prvo DOBRODELNO VADBO, celoten izkupiček od katere bomo namenili pomoči živalim v stiski. Zbirali se bodo prostovoljni prispevki (minimalni prispevek je 2,50€), v zameno pa dobite skoraj uro in pol zabavne in kvalitetne vodene vadbe, mešanice Pilatesa, funkcionalne vadbe Boot camp ter Spinninga (vsak del bo trajal pribl. 30 min). Lahko še kje dobite toliko za tako majhno ceno, naredite nekaj zase, istočasno pa pomagate živalim, ki so v zimskih mesecih naše pomoči še kako potrebne?

Število mest je omejeno (15 vadečih), zato vas naprošamo, da svoje prijave sporočite na 040-888-440 ali info@maxxfit.si
Veseli bomo tudi, če informacijo o naši akciji deli z vašimi prijatelji. Hvala in vabljeni!

nedelja, 2. oktober 2011

Prvi pogoj za A3

Prejšnji vikend sem z Nike prvič tekla v A2. Tekli sva lep tek z eno samo napako, preskočeno cono. Presneto!Te cone, če ne treniram vsaj 2x na teden in ne hodim na moste z različnimi merami mi cone preskakuje. Ta vikend smo bili spet na tekmi, v Avstriji, na isti lokaciji, kot na dvodnevni tekmi poleti. Manjkalo so Prekmurci ampak smo se vseeno imeli lepo. Tekli smo dva agility teka. Enega sva odtekli brez napake. Ta tek sva zmagali in si tako pritekli prvi pogoj za A3. Če bo šlo tako naprej, bova kmalu tekmovali z najboljšimi. Komaj čakam.
En tek pa sem se takoj diskvalificirala. Mala mi je na zadnjih tekmah nekajkrat ušla s štarta, na katerem sicer lepo čaka, da štartava. Odločila sem se, da jo grem popravit. Avstrijci te diskvalificirajo, če se vrneš nazaj, udi če pes še ni šel čez prvi hop. Vseeno, kak tek je vredno reskirati, da pes ve, da te mora tudi na tekmi jemati resno. Predvsem tam! Ampak je bil tudi potem tek bolj ena velika štala. Tako da ni bilo velike škode.

sobota, 1. oktober 2011

Velika Planina





Ničkolikokrat smo že bili tam, vedno z drugimi ljudmi. Ne morem verjeti koliko ljudi tam še ni bilo. Zato sem vedno vesela, da lahko te lepote pokažem še komu. Tokrat sem odkrila nove razsežnoszi Velike Planine. Njena slabost je to, da je res zelo obiskana. Ko sem se pripeljala spodaj na parkirišče sem si mislila, ojoj, koliko ljudi. Vendar je njena prednost njena obsežnost. Tako je velika in prostrana, da se brez težav izogneš ljudem. Tako sva v soboto z Boštjanom , Molly in Indy Đinđi, al kakorkoli jo že Boštjan kliče, raziskovala Veliko Planino tam, kjer se drugi raje ne gibljejo. Turiste sva pustila na Mali Planini, ob kapeli Marije Snežne, pri kočah, midva pa sva našla še nešteto bolj zapuščenih delov Velike Planine in uživala v miru in lepotah te prelepe velike planine.