AGILITY PRESTRANEK

Začela se je agility sezona s tekmo v Prestranku. Tokrat je izgledalo, da so se zimski treningi obrestovali. Ben je osvojil 2. mesto, nike pa je imela dva čista agility teka in je oba zmagala. Upam, da tokrat vseeno ne bo tako kot vsako leto in nisva s temi teki končali z uspehi te sezone. Verjamem da ne. Nyíl se je odlično vživel v sceno in se v gžvi ljudi in psov počuti popolnoma sproščeno.

ZIMSKA PRAVLJICA

ZImska pravljica se končuje, še dva treninga v jahalnici in se preselimo ven na sonce. Samo držim pesti za bolj normalno vreme kot lani. Veselimo pa se tudi začetka sezone.
Še en posnetek zimskih treningov za konec.


Všeč mije vedenje mladiča, ki se v jahalnici med ovirami in psi počuti popolnoma sproščeno in domače.

MLADIČUS

Mladič je pravi vrag. Moje roke so popolnoma pogrižene in prva dva tedna sem skoraj umrla od utrujenosti. Naj omenim dejstvo, da sem se poleg tega, da sem se ukvarjala z mladičem in dvema ljubosumnima psoma, še učila za zelo težak izpit. Izpit je za mano, tastaradva sta se navadila in ne zganjata več totalnega ljubosumja in življenje je postalo spet lepo. Škoda ker so počitnice mimo. Vremenska napoved je takšna, kot je že dooooolgo nisem videla. Samo ljubo sponce. Juhu pomlad. Začenjajo se tekme in zunanji treningi na sončku.


Mladič pa, je na smrt simpatičen in zelo, zelo priden. A sem že omenila, da neskončno lep in cute in oh in sploh. Radoveden, hitro se uči. Počasi bo treba kak fin video sestavit. Do takrat pa slikice, slikice.

Nyíl Krokodil

Nyíl Krokodil je doma. Nike je bila popolnoma iz sebe ko sem ga pripeljala. Renčala je name in od mene ni želela vzet niti priboljška. Držala se je nekaj dni, ni hotela v isti prostor, v katerem je bil mladič in niti slučajno se ji ni smel približati. Sploh. Ben pa je kradel vse igračke, s katerimi se je igral. Počasi pa se umirjata. Nike ga pusti blizu in nanj še zarenči a ne zmeraj. Ben ga ignorira in zdi se, da mu je gladko malo vseeno. Mladič se derena njiju in ju želi spraviti v igro a je pri svojih poizkuih še neuspešen. Vendar mislim, da bo bosta počasi popustila in se z njim celo igrala.
Mladič se zelo hitro uči. Zaenkrat ima super odpoklic od ljudi, psov in celo konjskih fig. Začela sve se učiti pozornost in pogled v oči. Gleda me zelo lepo, ne glede na to kje sva, kdo je okoli in kaj dela. Tudi tarčo že osvajava in položaj sedi. Poleg tega, da se hitro uči dobre stvari, se žal tudi slabe. Kar dobro osvaja fehtanje za hrano in od Bena se uči tudi lajanja na obiske. Nja.
Vsekakor je mladič kakršnega sem si želela. Živahen, požrešen, vleče se s cufo, teka za žogicami in jih prinaša, skače v naročje... Zaenkrat je popoln.

SAMO ŠE 3X SPAT

Naša zadnja "Slovenija moja dežela" slikica v 4. Naslednjič bomo že v 5. V petek takoj po službi se odpravimo na Madžarsko, tam prespimo in v soboto dopoldan gremo po Nyíla. Najlepše darilo za valentinovo definitivno.

PSI IN OTROCI

Otroci in katerekoli živali. Ljudje in katere koli živali. Recimo, da sem nekoč izjavila, da skušam razumeti tudi ljudi, ki ne marajo psov, jih spoštovati. Recimo da jih. Vsak ima pravico nečesa ne marati, jaz imam rada naravo in ne maram mest. Recimo. Ampak eno je ne marati, drugo je pa biti dejansko prepričan, da žival v bližini otroka lahko otroku škodi. Kaj, zakaj in kako? Recimo, da pes lahko otroka ugrizne. Ampak če ima odrasel človek situacijo pod kontrolo, je velika verjetnost, da se to ne bo zgodilo. Sicer pa se lahko zgodi kaj? Se otrok umaže, se naleze kakšne bolezni, mu začne rast dlaka po obrazu, začne lajat???? Ali lahko pride v stik z naravo, razvije pozitiven odnos do drugih bitji, ki si mimogrede, z vso pravico delijo planet z nami. Ampak ljudje smo pač ljudje. Pozitivnega odnosa večina niti do ljudi nima, kaj šele odnosa do živali.
Aja saj res, če so otroci v stiku z živalmi se lahko zgodi, da veliko tekajo in se igrajo v naravi. Potem pa nimajo časa, da visijo pred računalniki, negujejo salo in se razvijajo v motorične invalide, ki so na vse alergični. Ja, zavijmo jih v vatko.

Nyíl

Čeprav že celo leto vem, da se bo zgodilo, lahko počasi rečem da je uradno. Lahko bi počakala še en mesec, da pride domov ampak enostavno ne morem počakati. Ta vikend smo obiskali Madžarsko prestolnico. Nekaj o vtisih, predno preidem na bistvo. Prenočili smo v Bed-brakfast hotel Budapest. Izredno jih moram pohvaliti. Soba je popolnoma v redu, nič posebnega ampak udobna. Za zelo ugodno ceno pa poleg prenočišča dobiš še zajtrk. In kar je najpomembnejše. Dovolijo pse za katere ne računajo dodatnega denarja. Zadnje čase me res malo jezi kam v višave grejo cene doplačil za psa. Včasih sem doplačala 3€, zdaj moram vsaj 5, nekej celo 10€ za psa na noč. Če imaš enega še gre, če imaš dva ali več, je pa to že kar lepa vsota. Pohvale torej hotelu, mesto je zelo lepo, malo iz tira pa so me vrgle ceste. Če zgrešiš svojo začrtano pot si konkretno v riti. Nikjer namreč ni možnosti brniti, ceste so ogromne, z malo uvozi in izvozi in še te stranske uličice so vse enosmerne. Če se zmotiš moraš čez pol mesta. Poleg tega so ceste včasih tako smešno označene, da se mimogrede lahko znajdeš na napačnem pasu. Skratka vožnja čez Bidimpešto je ena težkokategorična adrenalinska izkušnja. Je pa lepo, se splača.
Ampak, da ne bom preveč trapala o Budimpešti. Zakaj smo si sploh privoščili vikend oddih (če lahko rečem oddih) tam?

Zato:

Štorklja bo za valentinovo k nam prinesla novega družinskega člana. Eden od teh dveh ljubkih mladičkov se nam bo pridružil. Ne vem še katri, ker sta še malo premlada, da bi že izbrala, a vseeno smo ju obisklai. Za zdaj sta to Milan in Miloš Szélvész. Kasneje bo eden od njih postal moj Nyíl.Ni mi treba povdarjat kako komaj čakam, da mine ta mesec. Mladička sta čudovita. Všeč mi je kako raziskujeta svet in se brez težav gibljeta po ovirah, kot je na primer balance disc, kot da bi hodila po ravni in trdi podlagi. Taka pogumneža. Kjut na smrt! Sicer pa sta res še mlada in sta veliko spala. Vseeno sem ju uspela malce spoznati in zelo težko sem šla domov brez enega od njiju. Mogoče je bilo lažje ravno zato, ker še ne vem kateri bo to.


Mama Peach in njena mladička



Pa še en video. Kot se spodobi sta delala neumnosti in takoj, ko sem v roke prijela kamero s tem nehala. Tako da imam cel kup relativno neuporabnih posnetkov iz katerih se je dalo vseeno izluščiti nekaj zanimivih delčkov.