Leto dni nazaj je bil dan, ki je bil tako srečen, kot črn. In ne bom pozabila trenutka, ko mi je pisal Lukas in rekel : "Simka, do you want the other puppy?" Kakšno všrašanje je to? SEVEDA HOČEM!
Ne morme verjeti, da je že eno leto od dneva, ko se je skotil moj mladič, ki to sploh ni več. Kako hitro je zrasel. Pogrešam mladička, bil je na smrt luškan, čeprav mi je ukradel veliko spanca, po drugi strani pa lahko zdaj tečeva agility in počneva ostale neumnosti, ki jih kot mladič ni mogel. Odrasel je v točno takšnega psa, kot sem si ga želela, boljši nebi mogel bit. Neskončno sem hvaležna Lukasu in Rebeki, da sta mi ga dala.
Vse najboljše Krokodil!!
In prvi rojstn dan smo seveda ustrezno praznovali. V pasji družbi, s pasjo troto njom njom.
Ni nič kaj bela, ker snega ni, temperature so dokaj tople, tako da tudi če bib ile padavine, bi najbrž bil dež, zaradi tega sem še posebej vesela, da je suša že dvamesca in je suho in se lahko sprehajamo, treniramo in se imamo fajn. V Ljubljani je sicer pogosto megla ampak še sreča, da imamo avto in se lahko odpeljemo kamorkoli, kjer je pač ni. In včeraj smo se odpeljali v Prestranek na tekmo, kjer je Nike ušla s štarta, kar ni ravno njena navada in da to nebi postala, sem jo raje vrnila na svoje mesto in sva štartali znova. Zato je bila diskvalificirana, kljub temu pa je odtekla popoln tek. Torej, če nebi bilo te male neumnosti bi najbrž zmagali. V jumpingu nsem upala narest ene menjave in zaradi tega se Nike ni obrnila v pravo smer, jaz nisem bila več na pravem mestu, ker sem jo iskala, se zmeda, pozabla parkuri in ja no, na koncu je imela samo 5 pik zaradi izogibanja in posledično slab čas ampak ja no, BILOBIL Simona Jao! Ampak nasplošno smo preživeli čudovit dan, saj je bil dan res topel in sončen in smo se cel dan sprehajali tam okoli jahalnice. Edina tečna stvar je kratek dan, ki pa se bo pojutrišnem začel daljšat, jupii.
Zaključili smo foundation class pri Silviji. Veliko sva se naučila in seveda VELIKO se še morava. In letos je vreme idealno. Ni premrzlo, večino časa je suho, ni snega, tako da imava ravno prav časa, da se naučiva vse kar rabiva do prve tekme. In tukaj je najin zaključni izdelek.
V soboto je bila tekma v Prestranku. Benček je tekel že drugi vikend zapored. Prejšnji teden smo bili v Zagrebu in ker smo ravno cel dan viseli tam sem ga prijavila. Pa naj malo teče. Ta teden pa je kot zmeraj v Prestranku tudi tekel. Ampak dvojkasti parkurji so prezaviti, prezaprti zanj, s preveč nekih cikov in capov in ovinkov in okrogov in mašnic. Zadnjič open je še šel, tokrat v Prestranku pa so bili parkurji zanj obupni. Tako sem jih priredila po svoje kolikor se je dalo. Na nekaterih mestih so bili tako postavljeni, da sem celo priredila težko. In sva tekla kar naravnost. To je bilo pa že bolj po njegovem okusu. Ampak mislim, da mu agility ni toliko niti v jahalnici, da bi imelo smisel, da tekmuje v dvojkasith parkurjih, ki jih moram potem jaz pilagajat. Sem že hotla rečt, da mislim, da je bila torej to njegova zadnja tekma, ko sem se spomnila, da prihaja Nyíl v enko. Tako da mogoče pa ne, ker v tem primeru pa, ko bo Nyíl v enki, gre pa lahko Ben nazaj v enko ali veterane. Saj je vseeno, važno da teče enkaste ravne in odprte parkurje. No ja zadnja tekma ali ne, Nika jo je ujela na kamero. Hvala Nika!!
Nike pa, prvi tek je bil malo , jah Simonast in tradicionalno sem pozabila parkur. V kero lukno v tunel it, čeprav sem si prej 100x rekla, da je obakrat druga luknja ampak ne, na parkurju sem se pa zmedla in nisme vedla kam. Dobro, da je bla že prej disk. In potem sem si upala mal preizkušat meje in sem jo pustila samo na gugi, full daleč v stran sem tekla in je naredila gugo. Šla lepo do konca dol in počakala, da sem ji dovolila it s cone, jaz pa sem medtem lahko prišla full naprej. Noro sem bila ponosna nanjo in se naokoli hvalila in hodila kot pav z najbolj pisanim perjem. In ker naj nebi hvalil dneveva pred nočjo ali bol visoko kot letaš bol nizko te zabije v tla, naslednji tek je bil fenomenalen. Redko kdaj tako lep, ves čas sem bila na pravem mestu, cona na mostu popolna, slalom lep,... super tek z eno majhno napakico. Skočila je gugo. Baraba.
nedelja, 8. november 2015
In počitnice so bile super. Po treh tednih neprestanega dežja je posijalo sonce in vreme je skoraj spomladansko. Če nebi bili dnevi vedno krajši in barve narave jesenske, sploh nebi vedeli, da je jesen. Z Nino sva tako kot vsako leto začele ustvarjalne delavnice. Letos so v igri snežaki. Tako cool so mi, da ne morem zdržat, da jih nebi pokazala vsem že zdaj. Žal tako že v naprej vsi veste kaj bo vaše novoletno darilo letos :D. Ampak sigurno si bom zmislila še kaj drugega, brez skrbi. Hodili sva na sprehode, seveda in igrali Carcassonne. Smešno je to, kako sem najprej jaz hotla Nino učit igre, da bi zmagala Rafkota, na koncu s eje izkazalo, da je ona tako dobra, da se je moram jaz bat haha. Je ni blo treba kaj dosti učit. Aja in naredile smo torot "ZA VSIH" z Majo. Super smo se imele, škoda, ker počitnice trajajo samo en teden.
In ko je Nimka šla, se je življenje vrnilo na normalne tirnice. Spet sami pohajamo po Sloveniji. Vreme se še kar drži in tega sem RES vesela, ker ni večje depresije kot dež dan za dnem.
Aja Mikmik. To je ena tako najbol cute bitij na svetu ne. Res mi je žal, da živi Nina tako daleč in jih vidim tako malokrat :(
Posebej moram omenit današnji izlet. Slatko je v Sloveniji, jutri pride Nimka in počitnice bojo popolne. In s Slatkotom smo danes šli na Dovško Babo. Končno spet nekam, kjer še nismo bili. Zelo simpatičen izlet. Hrib z zanimivo potjo, ki se ves čas spreminja. In ni preveč naporna. Samo na začetku in na vrhu je malce strmejši vzpon, vmes pa je pot kar precej položna. Na vrhu je nekaj malega prepadnega dela ampak res samo nekaj metrov. Tam smo kužke pripeli, da komu nebi padlo na pamet, da bi skočil za kakšno Kavko. Aja in našli smo nekaj malih krpic snega in naredili prvega snežaka letošnje zime (čeprav zime še ni ampak ok).
Po napornih tednih sem nujno potrebovala oddih nekje na samem v osrčju narave. In kje je bolj primeren kraj, kot na Pokljuki. Privoščili smo si vokend paket. Žal pa nam je vreme malo zagodlo. V soboto je bilo toliko zadostno, da smo lahko uresničili načrt proti Triglavu, pa kamor pridemo pridemo. Prav daleč nismo, priznam. Pa vseeno smo se naužili nekaj malega sončka, po dokaj deževnem tednu. V nedeljo pa se je dež vrnil, zato smo naravo opazovali iz koče. Ampka nič hudega, tudi to je prijalo. Dan pa so nam kratkočasili ptički, ki so se hodili hranit v ptičjo hišico in veverici. Kar zanimivo, kako me lahko zabavata dve veverici. V bistvu sem prav cel dan presedela ob oknu in ju opazovala, kako sta hodlili po orehe, ki sem jima jih nastavljala. Psi so šele pozno popoldne dojeli, da se zunaj nekaj dogaja in potem so se gledali skozi okno. Ja, na Pokljuki je lahko zabavno, tudi če dežue, samo da človek malo pobegne iz Ljubljane.
