VSE NAJBOLJŠE BEN!

Točno na ta dan nazaj nekaj let
se popolnoma spremenil je najin svet
Benček moj mali
je danes dopolnil osem let

Osem let, v katerih je postal enostavno čudovit.
Veliko sva dala skozi,
zdaj pa je točno takšen kot mora bit!

Vse najboljše moj pikec mali.

SHEILA NA POČITNICAH

Sheila je bila letos kar veliko pri nas. Nisem si mogla omagat in sem jo naučila nekaj neumnosti, o tem pa posnela en kratek filmček. Kako smo se imeli, ko je bila tukaj je iz filmčka jasno razvidno. Najbrž mi ni treba poudarjat kako težko mi je bilo, ko sem jo mogla vrnit. Všeč mi je, ker ima tisto kar moji Nikici najbol manjka. Neskončno rada se carta. Ves čas je moja senca in tkoj, ko se usedem je pri meni v naročju ali na kavču stisnjena ob meni. Zunaj pa je kopija Nike. Usekana!

TRIGLAVSKA SEDMERA JEZERA

Končno smo odšli na triglavska sedmera jezera, kamor smo se odpravljali zadnja tri leta, pa kar nekako nikoli nismo šli. Štartali smo s planina Vogar. Za dobrih 30 kilometrov, ki smo jih prehodili in slabih 2000 metrov višinske razlike, ki smo jo naredili, smo porabili približno enajst ur. Z nekaj postanki seveda. Na koncu smo bili na smrt utrujeni a srečni. Ker me je že isti večer vse bolelo, sem bila prepričana, da naslednje tri dni ne bom hodila. Ampak sem se zmotila in naslednji dan sploh nisem vedela, da sem kje bila. Presenetil me je Ben, ki je na koncu dneva zgledal čisto v redu in sploh ne utrujen. Na obisku imamo Sheilo in od vseh je še najslabše zgledala ona. Seveda, ker je naredila še kak dodaten kilometer po skalah. Ni se mogla upreti in je šla vsaj stokrat pogledati kako od bliže izgledajo svizci, ki so se kar naprej vabljivo oglašali. Svizci so zanimali tudi Nike ampak presenetla me je tudi ona. Samo enkrat je šla pogledati, kaj se tako čudno oglaša. Potem je ni zanimala niti Sheila, ki je kar naprej letala za vsakim njihovim žvižgom. Posledica tekanja po skalah so bile odrgnjene blazinice in Sheila, ki je naslednje dva dni bolj počivala.
Ben je dobil novega oboževalca in nov nick. Letos je Chewbacca. To je neka, jetiju podobna pošast. Ben mu je baje podoben. Na simpatičen način.
Sedmera jezera so vredna obiska. Zavedati pa se je treba, da je pot dolga in mora biti tako vodnik, kot pes v kondiciji. Seveda pa ni nujno obiskati vseh jezer. Izlet bi lahko zaključili tudi pri dvojnem jezeru a to bi bilo škoda. Lepši del izleta se začne šele od tam. Najlepše jezero je Ledvička. Tam bi se človek kar zakampiral za dan ali dva. Tudi izbira poti je pomembna. Nekako se mi zdi, da je ena bolj priljubljenih tista čez komarčo. Za pse pa ta pot definitivno ni primerna. Ena od poti je tudi čez Komno. a meni osebno je vzpon na Komno dolgočasen za umret. V hribih sem turist. Rada se ustavljam in občudujem naravo, naredim kako sliko in v hribe hodim počasi. Moj cilj je pot in zato si vedno izberem takšno, ki je lepa in zanimiva, ne pa tiste, po kateri pridem najhitreje na vrh.


Dan pred vzponom na triglavska sva se z Z-jem igrala turista na Bledu. Zlatko se je šel zjutraj malo potapljat, potem pa nas je odpeljal s čolničkom na blejski otok. Za tem smo se šli še kopat in poležavat k jezeru. Ves čas sem bila prepričana, da se psi v blejskem jezeru ne smejo kopati in da zaradi tega težijo. Pa sploh ne. Pravzaprav nikjer nisem videla prepovedi. Sicer je več ljudi, kot v Bohinju, zaradi psov pa so tam veliko bolj tečni. Tudi parkirnina za cel dan je na Bledu ugodna. Tokrat sem se pravzaprav prvič kopala v blejskem jezeru, saj se mi je vedno zdel preveč turističen. Ampak sem zdaj ugotovila, da sploh ni tako slabo in bom kar še kdaj prišla.

ŠPANIJA

Nina si je letos privoščila skoraj dvomesečne počitnice v Španiji, v mesto Sevilla. Oziroma malo ven iz tega mesta. Ker je tja odšla z letalom me je prosila, da grem z njo, da lahko v kabino vzame oba svoja kužka. Zakaj pa so prijatelji. Sevda sem šla. Moja dva sta zato žal mogla ostati doma. Mislim, da jima ni bilo hudega. Jaz sem odšla le za slab teden. Med tem sta počitnikovala na Bledu, pri sestrici Sheili in Tina je rekla, da sta bila zelo pridna. Cele dneve so pohajali po gorenjskih hribih in se kopali v jezerih. Nič jima ni bilo hudega. Jaz pa sem ju malo manj pogrešala, ker sva bili z Nino v Španiji obkroženi z drugimi psički.
Potovanje z letalom je bilo kar naporno, sploh za psičke najbrž. V Barceloni sva prestopali in čakali 6 ur. Ves ta čas, sta bila Benček in Winnie brez resnega sprehoda. Potovala sta v majhnem prenosnem boxu za letalo, v letalu pa sta bila skrita pod sedeže. Ampak vse to je boljše, kot da bi mogla potovati med prtljago. Še posebej, ker smo vmes presedali. Poleg tega, da bi bilo to zanu še bolj stresno bi me na smrt skrbelo, da se kje ne izgubita. Izgubljena prtljaga na letalih konec koncev ni takšna redkost. Ampak vse to se je izpljačalo za čudovite počitnice. Ker je bilo v Španiji zelo vroče smo večino dneva preživeli v hiši. Klima nas je prijetno hladila. Sicer pa sva imeli na voljo tudi bazen in ob vsem tem sploh nisem opazila hude vročine. Še več veselja ob kopanju v bazenu pa sva imeli, ker je bilo vsem psičkom dovoljeno plavanje v njem. Spoznala sem najbol simpatično koker španjelko na svetu in še enega na smrt simpatičnega pudeljčka. Pa seveda kup pirenejcev. Na izlet sva odšli tudi na obalo. Svoje kužke sem pogrešala samo sem in tja, še posebej, ko smo se zabavali v bazenu, saj sem vedela, da bi uživala tudi onadva. Ampak ker sem vedela, da jima nič ne manjka niti pri Tini in sem vedela, da me ne bo samo slab teden sem raje uživala s tistimi, ki so biliokoli mene.

Ljubljana

Zadnja tekma kvalifikacij. Nike disk, adijo Belgija. Priznam, na glas priznam, da sem si kar želela na evropsko letos in sem kar razočarana, ker se nama ni uspelo kvalificirati. Sploh, ker sem se na vsaki tekmi zdiskala zaradi totalnih neumnosti, tudi tokrat seveda. In ker se mi kar ne uspe in ne uspe učit z lastnih napak, ki jih ponavljam kar naprej. Ampak ker v vsaki slabi strani najdem nekaj dobrega sem jo tudi v tej. Na evropsko vsekakor nebi vzela Benčka, ker bi mu bilo tam verjetno res dolgčas. Razen, če bi se res odločila potem kam naprej potovat. Samo zadnje čase ni nič kazalo v tej smeri, da bi se to res zgodilo. Tako bom pa lahko vzela tudi Benčka in bomo raje skupaj odšli kam na lepše.


Sicer pa je bil na stopničkah spet moj zlati Benček. S 15 kazenskimi točkami. Bravo Ben. Zdaj vemm, zakaj gre on tako v svojem tempu čez parkur. Le kam bi se mu mudilo, raje gre lepo počasi in zanesljivo, pa gre pokalček sigurno z nama.


Hvala Mihu in Moniki za slike!

VSE NAJBOLJŠE A-JEVČKOM ZA 4KO

Moja mala pošast danes praznuje 4ko. Vse najboljpe ji želim. Pa to, da bi se njena Simona malce bolj potrudila in jo malo lepše vodila in ga malo manj lomila :). Vse najboljše tudi Sheili, Aiski in Ashu!

Benček je pa delil tortico, ki jo je pritekel na tekmi v soboto, tako da je lahko pihala svečke :D

AGILITY MARIBOR

Benček je čisto v svojem stilu spet zmagal. Počasi a zanesljivo :). Cono v agilityu je naredil tako, da se na posnetku sliši navdušen uau. Na vseh zadnjih tekmah je naredil tako čudovite cone, kot bi ga vsa ta leta trenirala kot zmešana. Ampak njemu je očitno tekanje do konca con bol naravno kot skočiti s sredine mosta. Škoda, ker tega po njemu ni povzela še Nike. S prvim pogojem v A2 in petimi pikami v jumpingu (slalom, kaj pa drugega) je bil na koncu prvi na stopničkah.
Še zdaj ne vem pa kaj točno njega pripravi, da včasih teče na polno, včasih se pa komaj premika. Parkurji so bili spet idealni zanj. Ravne linije kjer bi res lahko potegnil ampak on se je po svoje sprehodil čez parkur. Pa mu je bilo naklonjeno tudi vreme. Kdo bi ga razumel? Vseeno sem ga prijavila kar na vse tekme v letošnji sezoni, ker drugače je na tekmah malo dolgočasno. Si upam, ker poletja kar ni in ni. Do zdaj je bila samo tekma v Slo. Bistrici sončna, sicer pa vsako tekmo dežuje. Sprašujem se kdaj bo tega konec in bomo na tekmah spet uživali v sončku.

Hvala Moniki in Metki za slike!


Tudi z Nike sva šli lepo samo v agilityu sem se jaz tako zmedla, da mi ni bilo jasno kam in sem potem sicer šla prav ampak dobila sem pet pik za izogibanje in mala baraba je preskočila cono. Škoda. Jumpng sva šli tudi zelo lepo ampak je šla v napačno luknjo. Tako se tokrat nismo pridružili Rolandu, ki je bil spet z obema na stopničkah. Letos bomo očitno o evropskem samo sanjali in ga spet gledali od doma. Bo že. Pa drugo leto.