DOVŠKA BABA 1891m

Posebej moram omenit današnji izlet. Slatko je v Sloveniji, jutri pride Nimka in počitnice bojo popolne. In s Slatkotom smo danes šli na Dovško Babo. Končno spet nekam, kjer še nismo bili. Zelo simpatičen izlet. Hrib z zanimivo potjo, ki se ves čas spreminja. In ni preveč naporna. Samo na začetku in na vrhu je malce strmejši vzpon, vmes pa je pot kar precej položna. Na vrhu je nekaj malega prepadnega dela ampak res samo nekaj metrov. Tam smo kužke pripeli, da komu nebi padlo na pamet, da bi skočil za kakšno Kavko. Aja in našli smo nekaj malih krpic snega in naredili prvega snežaka letošnje zime (čeprav zime še ni ampak ok).

POKLJUKA IN POKLJUŠKE VEVERICE

Po napornih tednih sem nujno potrebovala oddih nekje na samem v osrčju narave. In kje je bolj primeren kraj, kot na Pokljuki. Privoščili smo si vokend paket. Žal pa nam je vreme malo zagodlo. V soboto je bilo toliko zadostno, da smo lahko uresničili načrt proti Triglavu, pa kamor pridemo pridemo. Prav daleč nismo, priznam. Pa vseeno smo se naužili nekaj malega sončka, po dokaj deževnem tednu. V nedeljo pa se je dež vrnil, zato smo naravo opazovali iz koče. Ampka nič hudega, tudi to je prijalo. Dan pa so nam kratkočasili ptički, ki so se hodili hranit v ptičjo hišico in veverici. Kar zanimivo, kako me lahko zabavata dve veverici. V bistvu sem prav cel dan presedela ob oknu in ju opazovala, kako sta hodlili po orehe, ki sem jima jih nastavljala. Psi so šele pozno popoldne dojeli, da se zunaj nekaj dogaja in potem so se gledali skozi okno. Ja, na Pokljuki je lahko zabavno, tudi če dežue, samo da človek malo pobegne iz Ljubljane.

VIŠEVNIK 2050m

Nyíl je osvojil svojega prvega dvatisočaka. Viševnik. Spet ni bil v planu. Šli smo pač na Pokljuko in se tam malo sprehajali in pravzaprav planirali it kamorkoli drugam kot na Viševnik. Ker sem jaz gor že bila in sem si rekal, da okoli Pokljuke se pa res da it še kam drugam. Ampak nismo našli nič pametnega, smo šli bolj na slepo in kaj češ smo jo pamahnili tja gor. In ni nam bilo žal. V bistvu sem planirala še enkrat it tja gor. No vsaj še enkrat, ker takrat, ko sem bila na vrhu je bila megla in se razgleda ni videlo. Tokrat pa je bilo vreme čudovito in razgled popoln. Le triglav je bil odet v megleno tančico, tako da se vrha ni videlo. Ni druge, bomo mogli it še enkrat. Glede na to, da je kar nekaj ljudi vzdihovalo nad lepoto slike z vrha bomo očitno res še koga peljali tja.
Naslednjič, ko gremo na pokljuko pa se res odpravimo drugam. Proti Triglavu. Na vrh sigurno ne, ker se s kužki ne da in če se z njimi ne da, potem ne gremo. Ampak do koder bomo prišli, saj je s pokljuke tja menda zelo lepa pot. Si bomo pač vzeli bolj pot za cilj, kot sam cilj. Kar je v resnici meni tako ali tako vedno bol pomembno.

NYÍL SE ZABAVA

Z Nyílom obiskujeva foundation tecaj pri Silviji Trkman. Gre nama kar dobro, predvsem pa neskončno uživava. Precej škoda je zgubljati besede, zato je tukaj filmček, ki pove vse.

HRUŠICA 2015

Še ne lep tek na katerega sva ponosni. Gugo se je splačalo popravljat. Zdaj spet lepo počaka tako kot je treba. Pridna Nikica. Tek brez napake in prvo mesto :D

VSE NAJBOLJŠE BEN!!!

Ne morem verjeti, da je minilo že 10 let odkar je moj mali kosmatinček prišel k meni. Veliko sva skupaj doživela in naučil me je ogromno. Upam le, da bova skupaj doživela še nešteto dogodivščin!! VSE NAJBOLJŠE BENČEK MOJ!

Tortica je seveda bila.

LESCE

Agility lesce. Tek na katerega sem ponosna. Guga je bila sicer narejena ampak sme se odločila, da jo na teh tekmah popravljam, ker hočem da je narejena tako kot je bila narejena v drugo. Za vsak slučaj, za drugo sezono :D