Še en neuspel poizkus osvojitv enega vrha je za nami. Kaj smo pa mislili?? Cilj: Snežnik. Izbrali smo napačno pot, najbrž je pot prehodna z druge strani, ker s te, po kateri smo mi hoteli gor ni letošnjo zimo najbrž šel še nihče. "Glavna cesta" proti Mašunu je sicer presenetljivo dobro splužena. Ko pa se je treba od nje odcepiti proti Gašperjevem hribu, ki je izhodiščna točka za na Snežnik, to z avtomobilom ne gre. Niti pred včerajšnjim sneženjem ni bila splužena. Optimistično smo pustili avto na tej točki in krenili peš. Po tej poti ni gazil še nihče. Včeraj je res konkretno zasnežilo Slovenijo, čeprav že od prej ni bilo ravno pomakanje snega. Še Bena se ni videlo s snega, kaj šele Nike. Nike je šlo na živce, da smo hodili tako počasi in se je trudila sama nekaj hoditi po celem snegu. Kmalu je ugotovila, da je vseeno lažje hoditi po naši gazi. Gazili smo in gazili tri ure, pa nismo prišli niti do izhodišča, dosegli smo višino nekje 1100m, potem pa smo se dojeli, da očitno danes ne bomo prišli nikamor in smo se obrnili. Projekt snežnik je torej premaknjen na pomlad. Pa tudi takrat bom šla po drugi strani gor.
Edina bitja, ki se gibljejo tam okoli so gozdne živali. Zajcev je kar nekaj in dva sta prečkala pot tudi pred našimi očmi. Nike je zavohala svežo sled. Mala je pravi lovec. Seveda je hotela za zajcema, postala je čisto histerična, kar tresla se je, ko sem jo dvignila, da bi ji lov preprečila, in zraven tulila, kot zmešana. Na srečo je pridna in uboga, zato tudi, ko sem jo dala nazaj na tla vseno ni šla za zajcema samo z velikim zanimanjem je vohala vsako sled od tamnaprej.
Izlet je bil precej naporen za nas, za njiju pa toliko bolj. Kar malo mi je bilo hudo, ker ju mučim in vozim na take naporne izlete. Ampak Nikec se ne da. Doma je zaspala za dve uri in že bila pripravljena na novo akcijo. Prisilno sem jo umirila, jutri je namreč nov dan in obljubljano sončno vreme. Torej bomo videli, kaj nas bo prijelo, da ušpičimo jutri...
bazni tabor
Ni komentarjev:
Objavite komentar