Šiva

Tale vikend je pester. Moj brat je šel uživat, mi smo pa dobili v varstvo njegovo psičko Šivo. Dva dni je mlajša od Nike. Je Pitbull terierka, energije ima toliko kot Nike ali še več, zato je pri nas res divje. Včeraj je sploh nisem mogla umiriti, sem se spraševala, če ta pes spi vsaj ponoči kaj, na srečo je, ko je ugotovila, da spimo vsi, zaspala tudi ona. Danes smo šli na dooolg sprehod v Šobec. Malo smo hodili za nosom, videli tablo za lovsko kočo Talež in se odločili, da gremo pogledat kaj je to. Spet smo se znašli malo v hribih. Jah v mojem življenju pač mora biti malo nadmorske višine, pa tudi če tega ne načrtujem v naprej. Šli smo torej pogledat to kočo. Hotela sem it nekam, kjer ni ljudi, ki bi jih spuščeni psi motili poleg tega pa bi lahko Šivo mirno spustila in mi nebi mogla nikamor uiti. Nisem namreč točno vedela, kako se bo obnašala, koliko bo ubogala, saj jo tokrat pazimo prvič. Izkazalo se je, da je zelo prdna, pozorna na to kje sem in pride na klic. Tako smo hodili in hodili in kot je to meni v navadi smo se izgubili. Predvideno dve urni sprehod se je tako spremenil v štiri urnega. Čisto pozitivno, da se bo Šiva vsaj utrudila in dala vsaj malo miru. Ampak ne, gospodična je zaspala šele okoli osmih zvečer. Ne da se. Ampak to je precej prej kot včeraj, tako, da to le je dosežek.

Ker sem vidla, da se zna Šiva čisto lepo obnašat sem si upala v nedeljo na bolj obljuden konec. Srečo imam, da je čisto za mojo hišo pot na Toško Čelo, po kateri ne hodi skoraj nihče, včasih sem še vesela, če koga srečam, ker je tako samotno, da je že skoraj strašljivo. Pa vendar imam tam čisti mir in simbiozo z naravo. Kadar mi je sprehod do Toškega Čela prekratek ga podaljšam do Katarine. Tudo tokrat smo tako podaljšali naš sprehod. Pot do Katarine pa je že precej bolj obljudena. Šiva se je tudi tokrat izkazala kot zelo pridna psička. Hitro je dojela, da mora druge ljudi pustiti pri miru in tudi druge pse je pozdravila, potem pa lepo prišla za mano. Ker se je ravno pred kratkim zgodil dogodek z bulmastifi sem imela s tremi psi seveda veliko pozornosti. Še posebej, ker je Šiva pitbull. Smešno, nihče me ni hotel naravnost vprašat, če je te pasme, so pa vsi namigovali, da mu je podobna. In bili presenečeni kako prijazna je. In kako pridni so vsi trije skupaj, kako grejo mirno, flegmatično mimo vseh ljudi. Zdaj vem, da lahko Šivo brez težav vzamem s seboj kamorkoli grem, ker je popolnoma neporblematična.

Pitbull je pasma, ki sem jo prvotno hotela imet, pa sem se potem premislila iz praktičnih razlogov, hotela sem lažjega psička, ki bi ga lahko obvaladali tudi drugi, ki mi občasno popazijo na kužke in ugotovila, da tudi meni načeloma bolj pašejo manjši psi. Šiva pa je ravno taka, kot sem si jo želela, črno bela, živahna in nadvse prijazna, Zato jo bom z veseljem še kdaj popazila. Ben je kot ponavadi ljubosumen nanjo, renči, ona pa mu medtem daje poljubčke in se mu prav nič ne pusti odgnat. Z Nike sta se lepo ujeli, kljub temu, da je Šiva precej težja se kar lepo igrata.