V Italiji še nismo bili na tekmi, pa smo šli. V italiansko Basovizzo. Ko smo prispeli tja nas je čakal dež in močna burja. Malo smo morali počakati, da so se razmere izboljšale. Okoli desetih dopoldne se je veter le toliko umiril, da tekma ni odpadla. Parkurji niso bili ravno najlažji. V jumpingu je bilo nešteto možnosti, da gre pes na kako drugo oviro, kot je mišljeno. Ker se mi je zdelo težko, sem stvar vzela resno in jumping sva z Benom izpeljala popolno. Z nekaj obračanji stran od sebe, na kar sem še posebej ponosna, brez napake in z navdušenjem. Bena sem vzela iz boksa in ga privezala na ograjo, ter pustila, da rata malo nervozen in si želi k menni. Je kar dobro izpadlo. Precej navdušeno je tekel. Kljub vsemu, nisva bilanajhitrejša in sva bila tretja. Agility pa je bil čisto nekaj drugega. Malo sem bila pozna in nisem imela časa niti pokazat Benu, da je v žepu zanj hrenavka. Samo odvezala sem ga z ograje in tekla. Pravzaprav je glede na to tekel vseeno dobro. Imel pa je nešteto izogibanj. Že takoj je šel mimo prve ovire, uspela sem ga spravit nazaj, ne da bi skočil, čez hop z napačne strani. Potem si je zamislil, da bi šel raje na palisado, namesto v slalom. Uspela sem ga le priklicati in potem sva mela še eno izogibanje. Skratka, začela sva katastrofalno. Ko pa se je enkrat zalaufal, je potegnil in drug del agilitya je odtekel super. Tako, da mu ta tek priznam, kljub slabemu začetku. Tu sva imela 15 kazenskih točk. Ker pa so se ostali diskvalificirali sva bila druga, prav tako sva bila druga tudi v skupnem seštevku.
Italiani podeljujejo pokale za uvrstitve vsakega teka posebej in skupnega seštevka, tako sva domov odnesla kar tri pokale.
PO tekmi smo šli na sprehod z Nino, njeno setro in Malim Benom. Proti škocjanskim jamam. Štartali smo ob reki Reki. Poti nismo mogli prehoditi, kot smo načrtovali. Ta vikend je v Sloveniji res močno deževalo in poplavilo pol Slovenije. Močno je poplavilo tudi Ljubljano. Vič, Barje, ti deli so pod vodo. Reka Reka ni poplavila močno, je bila vseeno tako narasla, da je gladina vode pokrivala pot, tako smo mogli smer spremeniti. Vseeno smo imeli lep sprehod in preživeli nasploh lep dan.
kako Nike uči ena ruvanja
Še enkrat hvala Nikici, ker vztrajno uči Bena, da se je treba v življenju za svoje borit :) želim, si, da bi ga navadla tudi kako neumnost :) čim več njih :)
OdgovoriIzbrišiPa še sporočilo za Atija Bena (Ati Ben mislim, da mu kar paše): Včasih gre en tek bolje, drugi slabše, ampak važno, da si se ti maksimalno potrudil in prav vsako medaljico si si najbolj zaslužil prav ti! Jumping si pa šibal, da smo bli vsi in bomo še dolgo ponosni nate!! Pridi še kdaj po kako hrenovko, pa imam še eno fino poslastico zate, kar pridi na obisk! ;)