Ivanič grad

Ni bilo ravno v prvem planu ampak zavoljo dobre družbe in kilometrov, ki jih z NIke potrebujeva, smo šli danes na tekmo v Ivanič grad blizu Zagreba. Prva misel ki me je obšla, ko sem se pripeljala tja je bila, "o moj bog, kako je tu grdo". In res, balon v katerem je bila tekma je bil postavljen sredi gredbišča in sumljivih travnikov. "Ojoj, kaj tukaj bom cel dan ždela" sem si mislila. Nina je sicer rekla, da me je posvarila ampak... Spomnim se, da je nekaj govorila o tem, da je dvorana slaba in majhna, brez prostora za ogrevanje ampak sem si nekako zamislia, da je vsaj okolica v redu. Tudi konjušnica v Prestranku mi ni zelo všeč. Predvsem je notri zelo mrzlo a je zunaj toliko možnosti za lepe sprehode, da odtehta.

Grdo okolico je tokrat res odtehtala dobra družba. Vedno sem vesela, ko vidim prekmurce, sploh, ker je to tako malokrat.
Ker Amromeka spomladi planira leglo sta v Ivanič grad prišla naše parsone pogledat morebitna nova člana familije in anredile te čudovite slikce:



No, pa da preidemo k bistvu. Moji teki, khm, ja, no,ammm,... a bi sploh kaj komentirala. Ja no, Ben je bil spet v svojem elementu. Tekel je ekspresno. Sicer v drugem teku malo manj, kot v prvem, pa vseeno. Mislim, da mu naš novi sistem, kjer najprej oba teka teće enka zelooo ustreza. Vmes se ne utrudi in naveliča, ves čas lahko počaka v boksu in teče res navdušeno. Hrvati imajo še "naš" star sistem, kjer najprej tečejo vse kategorije agility, nato vse jumping. Med prvim in drugim tekom je preveč časa. Iz tekmovalnega vidika bi mogla Bena čim bolj pri miru pustit, da bi neučakano čakal in tekel z mano od navdušenja, ker je bil prej toliko časa zaprt, zdaj pa končno nekaj počne z mano. Ampak, ker Ben ni moj športni rekvizit, temveč kuža, ki uživa v moji družbi, ne v boksu, si tudi vmes privoščiva sprehod. To pa ga utrudi in demotivira, zato je v tem sistemu drugi tek vedno slabši. Seveda rada vidim, da Ben teče hitro, pa predvsem navdušeno. Ampak, če dobim to samo tako, da prej 3 ure ždi v boksu, nesrečen seveda, tega ne rabim. Mi vseeno več pomeni to, da sem ima on fajn.
Ta moj kuža včasih deluje prav butast, včasih me pa preseneti, kako dobro dojame kaj hočem od njega, čeprav tega nikoli nisva trenirala in se učila, recimo obračanja od mene. Če bo moj kuža tako navdušeno tekel naprej se ga bom še res lotla učit kaj resnega. Recimo con. Lahko bi probala, če lahko tega psa naučim con. Vem, da sem te ideje že imela, pa sem jih vedno opustila, ma saj ne vem, če bi šlo zares. Mogla bi probat. Če mi to rata, bi lah probala pa še s kakšnimi obrati, ravno toliko, da jih zna, saj v enki jih ni dosti. Ampak obrate ima tako lepe, že same po sebi, da če bi znal Cik&Cap bi bil prav car. Bomo videli, kako bo v naprej motiviran. Bomo delal, če bo hotel delat!

Nikica pa. Sem hotla malo norega, histeričnega psa, vedno za. Zdej ga pa mam. Nike je super,jaz pa rabim še veliko treninga, predvsem pa rabiva skupaj veliko kilometrov na tekmah. Je naredila, pardon, sem naredila toliko napak, da se mi ne da naštevat. Menjave bi najraje kar ukinila, slepe sploh ne speljem. Zato pa vsaj obvlada obračanje stran od mene. Saj ne, da nebi tega trenirala, bom, samo dejstvo je, da na našem "super" vadbišču tega ne moreš. V toliko blata jaz ne morem na polno teči in trenirati menjav tako kot je treba. Da ne govorim, da je moja Nike tako navajena slabih kontaktnih ovir, da se ji je kvaliteten most zdel tako grozen, da si je želela čim prej dol in je preskočila cono, konkretno. ne more it vedno vse prav.
Pa jooooooj, spet sem parkur v jumpingu pozabla :S

Posnetki tekov so predvsem namenjeni analizi in ugotavljanju tega, kje delaš napake in popravljanju le teh. In ko gledam svoje posnetke... Samo za glavo se lahko držim. Moje vodenje je grozno! Počasna sem, Nike skos nekaj čakam, ne dajem ukazov, ko je treba. Še dobro,da so moji psi tako pametni, da kdaj sami pogrntajo, kaj bi rada od njih.