Najbolj sladek smrček na svetu, miss fotogeničnosti, tasmanski vrag in mala človeška pošast.
BENETTON & NIKE & NYÍL
nedelja, 17. avgust 2014
2o2o/tekoče cone
slika:Miha Mozer
Nike ima tekoče cone. Ampak nisem prepričana, če jih zares razume. Se mi zdi da so bolj luck or no luck. In pri izhodih, ki nio naravnost ali imajo kako oviro postavljeno v napoto je skoraj vedno preskočena. In zato sem se odločila da probam še te 2on2off. Sicer me boli srce, ko jo učim to, ker ne maram psa ustavljat na parkurju, samo če nekaj ne gre ne gre. Na treningih jih že nekako naredi, zdaj sem se odločila da to probam tudi na tekmi. Seveda je poletela čez cono. Ampak sem bila pridna in sem jo popravila. Potem pa sem se začela spraševat ali naj naslednjič raje tečem s tekočo, če jih še ne zna zares. Ampak nasvet enega od agilitaških prijateljev je bil, da jo bom s tem samo zmedal in naj vztrajam na 2o2o, če sem s tem začela. Ima prav. Ampak vsi so bili čisto preč, ko so videli, da jo učim 2o2o. In po vseh zbadabjih sem se cel vikend žrla kakšne cone naj izberem. Pri vsem je seveda najhujše, da se jaz ne morem odločit. In nisem čisto sigurna da je Nike sposobna ločit in imet oboje. In sem čisto obupana ker ne vem ali vztrajat pri enemali drugem. Groza, groza, groza. Včasih to sploh ni bilo vprašanje. Tekoče seveda. Zdja pa se mi zdi da sem jo samo zmedla. Ko sem vseeno v enem teku probala tekoče, da Lukas vidi kako jih dela, je skočila s pol mosta. Tako slabo ni bilo še nikoli. Ampak sem potem vztrajala naprej na 2o2o in Lukas je rekel, da je že malo prilagodila korak samo mentalno še ni čisto pripravljena da se ustavi. IN če bom potem učila spet tekoče moram it nkaj korakov nazaj.
Ja končno spet agility tekma. Dvodnevna s štirimi agility teki v Duplici. En mojih najljibšh lokacij. Sem mislila da zaradi udarca v prst in otekline ne bom šla na to tekmo. Ampak prst je še kar v redu tako da sem čisto malo stisnila in je nekako šlo. Še posebej sme se potrudila, ker je na obisk prišel Lukas, agility kolega z Avstrije, ki ima čudovito psičko, pasme Mudi, ki sem jo enostavno mogla videt tečt v živo. In če sem že bila tam, sem pač tekla. Pa čeprav slabo. Je bilao pa res lepo se družit z agilitaškimi prijatelji po dolgem času.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar