Slatkojevo punco smo seveda mogli peljati v Bovec. Tako kot se spodobi za vse, ki so prvič v Sloveniji. Tokrat smo spali v prijetni kočici Edelweiss, kjer so kužki zelo dobrodošli v apartmajih in restavraciji. In imajo tudi zelo okusne pice, če lahko naredim malo reklame. Nazaj grede pa smo se ustavili še na Rabeljskem jezeru v Italii in v Tamarju.
Potem sta prišla Nimka in Rafko z vsemi kužki. Slatko & Mikaela ter Vojka so odšli praznovat novo leto nekam v hribe, mi z Nimko pa smo bili kar doma. Naša vasička se je še enkrat izkazala kot odličen kraj za praznovanje novega leta. Naša hiša pa tudi. Zunaj se je slišalo pokanje petard nekje od daleč, iz mesta, v kuhinjo pa prav nič. Ob polnoči so v zrak spustili nekaj kratkih ognjetov. To ni trajalo dolgo, kvečjem kakšne pol ure. Ampak z malo glasbe, ki ni rabila bit preglasna, se tudi tega ni slišalo v kuhinjo. Kužki so tako novo leto preživeli v popolnem miru.
1. januarja smo se odpeljali v Rieden v Nemčijo. Na B.A.C.K. 3 dnevno tekmo. Ker je bilo pri nas res mrzlo smo en dan prej panično kupovali plaščke za kužke, da jih nebi zeblo. Zase pa pakirali vsa možna topla oblačila. Po izkušnjah so jahalnice v katerih so tekme zelo mrzle. spraševala sem se celo, če sem nora, da sploh gremo tja zmrzovat za tri dni. Potem pa nas je tam čakalo prijetno presenečenje. Tekma je bila v ogromni jahalnici, pravzaprav nekakšen stadion, ki je bil čisto primerno ogrevan, kužki so bili notri in sploh nam ni bilo hudo. In tudi sicer tam ni bilo tako zelo mrzlo. Poleg tega, da smo se po dolgem času družili z Nimko, je bilo čudovito bit na tako veliki tekmi. Sicer sva vedno uspeli narest kakšno trapasto napako, da nama ni uspel noben pameten rezultat, ampak na splošno nama je šlo kar v redu in sem zadovoljna s teki.
Ni komentarjev:
Objavite komentar