Bolj malo se oglašam. Vedno sem rada pisala o svojih potepanjih. Zadnje čase pa je dejstvo, da sem zelo veliko predvsem mama. Pogosto me peče vest, ker ne glede na to kako se trudim, kužki ne morejo dobiti toliko moje pozornosti in toliko aktivnosti, kot so jo dobili nekoč. Benček si nekje iz pasjih nebes najbržmisli "baraba newbie zdaj živi točno tak lajf, kot bi ga jaz. Sem pa tja kak trening, en raven sprehod na dan pol pa ležanje in valjanje po trevi okoli hiše" in kontra si Newbie misli "Baraba Ben kako super aktivno življenje je imel, jaz bi tudi." Ker tako žal je. Ob dveh majhnih deklicah kužki dobijo sprehod na dan in če imam voljo, energijo in je vreme ok še kak domači trening. Kje so hribi, uh. Še hujše, letošnje poletje sem ugotovila, da z vsemi enostavno težko hodim naokoli. Dnevni izlet, če grem nekam, kjer psi ne rabijo bit na vrvici še grejo z obema. Kakšno morje ali kaj takega pa odpade. Enostavno sama ne zmorem shendlat vseh. zato se pogosto zgodi, da gremo na morje punce same, kužki pa ostanejo doma z očijem, ki vsaj dela od odma, tako da sama sicer še vedno nista, tudi na sprehod ju pelje Domen vsak dan. Dejansko še vedno živita čisto solidno pasje življenje. Še vedno kraljujeta na postelji itd. A nista z mano. Pogrešam ju. pogrešam svoje pasje življenje. Včasih ju tako kar malo na silo vzamem s sabo in izsilim vsaj sprehod, čeprav se Karin to pogosto malo ne da. Kljub temu, da ko se končno spravi potem itak tudi ona teče vsa vesela skupaj z njima in se tudi ona zabava. Aja in vreme je bilo letos res obupno. Najprej ves čas nek dež in mraz, da nismo mogli na noben resen izlet, potem pa takoj vroče, ko spet samo loviš tiste prve jutranje in zadnje večerne ure, ko greš sploh lahko na sprehod.
Ampak prejšnji teden smo s seboj na morje vzele tudi očija in tako tudi kužke. In smo šli v jadranovo v apartma sicer, tako da so prvič odkar imam pse na morju kdaj v apartmaju počakali sami a vsaj z nami so bili. Vseeno smo večino časa na plažo hodili skupaj, Jadranovo ima dodeljeno pasjo plažo in divjo fkk plažo kjer ti pač noben ne teži, če je pes s tabo čeprav ni uradna pasja plaža. Čisto solidne plažice so to z eno čisto majčkeno težavo. Razen zgodaj dopoldan ni sence nikjer. Le en majhen zalivček smo našli in imeli en dan srečo, da smo naleteli na preznega, kajti zanj je logično dnevno boj, kdo ga bo dobil prvi. No kot sem rekla, uspelo nam je enkrat, ostale dni smo se mogli zadovoljiti s senco dokler je pač bila, malce pomoči z dežnikom in popoldne preživeto bolj v apartmaju in na plaži le še kakšno zadnjo urico dneva. Vseeno smo se imeli lepo. Vsaj jaz, končno na počitnicah spet s svojima kužkoma. Čeprav kakšna huda morska vraga nista. Nike še zaplava, ko pade v element, hoče koga reši ali jo motiviraš s tem, da jo na koncu preplavane razdalje čaka kamen, ki ga lahko reši in odnes ena suho, newbie pa malo čofota, potem pa se raje skrije nekam na hladno in čaka, kdaj bomo šli na kak resen sprehod. V tem primeru je sprehod itak do plaže in nazaj.
In včeraj sem ju vzela s seboj tudi na obisk h kolegici, saj je bil dež in sta lahko počakala v avtu. Upala sem, da dež poneha in se nazaj grede lahko ustavimo na sprehajališču, ki smo ga odkrili nedavno in je super, ker je načelomanamenjen kolesarjem pa tudi peščem no ampak zaradi kolesarjev je pot asfaltirana, kar pomeni manj blata po dežju in lažje potiskanje vozička, prav prometna pa ni in tako lahko tudi psi v resnici kar fajn dirkajo. Pa nismo prišli do tja, ker smo se ustavili kar v Laškem, ker sem iz avta videla, da ob Savinji teče luštna sprehajalna pot. Smo šli kar tam in z igrivo Karin, ki se še vedno kar naprej ustavlja, raziskuje kamenčke, nabira rožice ... pot, ki je bila najbrž dolga približno 4km (se ne konča, samo mi smo obrnili) opravili v dveh urah in pol. Potem pa se da ustaviti še v parku na luštnem otroškem igrišču in tako zadovoljim potrebe vseh svojih najdražjih. Ob igrišču je parkirišče kjer lahko kužki počakajo, če le ni prevroče. Še en dan, ki bi mu rekla, fajn izkoriščen.
Ker vsak dan ne morem zadovoljiti vseh smo šle danes žal spet same v radlje ob Dravi na kopališče v green resort. luštno urejeno, okolica izgleda super, tudi če bi imela s seboj kužke. problem je le, ker na kopališče ne smejo ampak recimo, da pač se nebi kopali tam cel dan. Bolj je problem najti nastanitve za prespat. resor ima samo 4 glamping hišice, kjer psi niso dovoljeni. Pa tudi, roko na srce, čeprav izgledajo strašno spimpatične, slike na spletn strani res vabljive je cena na nočitev čist nora, glede na to, da dobiš bolj kot ne trd šotor. Amapk lušten konec Slovenije, ki definitivno ni tko znan in je zagotovo malce zapostavljen.
Ni komentarjev:
Objavite komentar