PSI S POSEBNIMI POTREBAMI

 

Imam srečo, da naletim na take. Benček je vsekakor bil malo pes s posebnimi potrebami, Nike je pa veliko.  V marsičem. Ko je bila mlada, je šla za srno, zdaj, ko je stara, gre za Domnom. No dejstvo je, da je malo tudi normalna. Rada ima krdelo skupaj in je res presrečna, če gremo na sprehod vsi skupaj in čisto nesrečna, če gremo na sprehodu narazen. Potem leta od enega in drugega in ne ve kaj bi. Žal imajo svoje potrebe, vedno večje, tudi otroci in zato kdaj žal moram narazen. Tako se je zgodilo danes. 
Sprehajali smo se po šobcu in ker želijo otroci malo na igrala, vsaj en od psov bi rad norel naokorog, ljudi je milion, ker je pač lep dan v vikendu, na lepem kraju. Pa se odločimo človeki, da peljeta ata in babi otroke na igrala, jaz pa pse na travnik. In Nike kot vedno gleda za Domnom in jo je treba na kolenih prosit, da gre z nama z Newbiem. 

Danes je še posebej trmasta in jo le s težavo prikličem tudi na priboljške. 

Ena sam starejši par gre tudi iz udobja kampa, v divjino, na travnik. In mama me gleda in se kar ne more premaknit naprej od mene. In potem me celo vpraša, če je pes moj, ko skos nekam nazaj vleče. In ji zagotovim, da je nisem ukradla. Ne vem ali naj bom jezna, ker s evtika vame al pravzaprav hvaležna. Če bi res kdo ukradel psa, bi se nekdo celo pobrigal, pa ga morda rešil. No Nike izkoristi priliko in sklizne. Prvič samo nekaj metrv stran amapk traja kar nekaj časa, da jo prikličem nazaj. Jo nagradim ampak ker je ne pripnem takoj, spet pobegne. Tokrat bolj zares. In pol si rečem, pa kje je razlika, za srno, za Domnom. Konča se enako. S tem, da s ejaz derem za njo, ona me ne šmirgla, gre, jaz laufam za njo. Ona nazaj v kamp, luta še enkaj časa, dokler se ne ustavi, ker pogrunta, da njenih človekov ni tam, kjer jih je pustila, pa tudi še malo naprej ne. In me končno počaka. Jo seved anagradim, ker me je počakala z ne preveč navdušenim odobravanjem , pripnem in gremo nazaj na travnik. K Domnu je že ne bom peljala za nagrado. In gremo na sprehod in pol se obrnem in zagledam karin in Domna, ki šibata za nami in Nike je presrečna. PRESREČNA. 

In kaj sem se iz te zgodbe naučila? Da moram definitivno začet delat na svoji kondiciji, ker je porazna. Vsaj pol ure sem rabla, da sem prišla k seb po tem, ko sem 5 minut laufala za njo. Katastrofa.
No ja, v splošnem je bil pa dan zelo lep. #ilovegorenjska pa take :D.