REVIJA MOJ PES

Nekajkrat se je kakšna naša slikica že pojavila v reviji Moj pes. Lani sem napisala članek o trikcih, notri je bil tudi prispevek z lanskega otroškega bazarja, kjer smo nastopali.
Zdaj pa smo dobili redno rubriko. Z nami se lahko zdaj potepate tudi tako, da v reviji berete rubriko "Potepanja s psom".

More More

Pa smo šli, malo na morje, končno tudi mi. Bilo je lepo, slano, sončno. Kopali smo se VSI! Voda je bila super. Spoznali smo super luškanega staforda Dina, h kateremu se bomo najbrž še kdaj vrnili, ali pa nas bo on prišel pogledat v Slovenijo. (Ben ni tako navdušen nad njim kot jaz, Nike pa prav, da bi lahko bil ok). Skratka preživeli smo še en lep vikend v dobri človeški in pasjji družbi. Tule so pa dokazi...

Nike se trže

Ustvarila sem pošast.
Nike se trže, že več dni. Zjutraj, zvečer, pred sprehodom, po sprehodu, ves čas!
Priznam, da jo dražim in spodbujam. Ker mi je crknil avto že cel teden nisva bili na agilityu. Komaj čakam, da grem v ponedelejk sprobat kako se bo tam obnašala. Da vidim, če jo bo trgalo tudi tam.
Meni je super, sprašujem pa se, potrebujem morda še enega parsona, da ji bo kos ;)
Metka, kaj praviš ;)
hec, šala, potegauščina.



Čez vikend pa, po dolgem času na morje. se veselimo!!

BASOVIZZA

V Italiji še nismo bili na tekmi, pa smo šli. V italiansko Basovizzo. Ko smo prispeli tja nas je čakal dež in močna burja. Malo smo morali počakati, da so se razmere izboljšale. Okoli desetih dopoldne se je veter le toliko umiril, da tekma ni odpadla. Parkurji niso bili ravno najlažji. V jumpingu je bilo nešteto možnosti, da gre pes na kako drugo oviro, kot je mišljeno. Ker se mi je zdelo težko, sem stvar vzela resno in jumping sva z Benom izpeljala popolno. Z nekaj obračanji stran od sebe, na kar sem še posebej ponosna, brez napake in z navdušenjem. Bena sem vzela iz boksa in ga privezala na ograjo, ter pustila, da rata malo nervozen in si želi k menni. Je kar dobro izpadlo. Precej navdušeno je tekel. Kljub vsemu, nisva bilanajhitrejša in sva bila tretja. Agility pa je bil čisto nekaj drugega. Malo sem bila pozna in nisem imela časa niti pokazat Benu, da je v žepu zanj hrenavka. Samo odvezala sem ga z ograje in tekla. Pravzaprav je glede na to tekel vseeno dobro. Imel pa je nešteto izogibanj. Že takoj je šel mimo prve ovire, uspela sem ga spravit nazaj, ne da bi skočil, čez hop z napačne strani. Potem si je zamislil, da bi šel raje na palisado, namesto v slalom. Uspela sem ga le priklicati in potem sva mela še eno izogibanje. Skratka, začela sva katastrofalno. Ko pa se je enkrat zalaufal, je potegnil in drug del agilitya je odtekel super. Tako, da mu ta tek priznam, kljub slabemu začetku. Tu sva imela 15 kazenskih točk. Ker pa so se ostali diskvalificirali sva bila druga, prav tako sva bila druga tudi v skupnem seštevku.
Italiani podeljujejo pokale za uvrstitve vsakega teka posebej in skupnega seštevka, tako sva domov odnesla kar tri pokale.

PO tekmi smo šli na sprehod z Nino, njeno setro in Malim Benom. Proti škocjanskim jamam. Štartali smo ob reki Reki. Poti nismo mogli prehoditi, kot smo načrtovali. Ta vikend je v Sloveniji res močno deževalo in poplavilo pol Slovenije. Močno je poplavilo tudi Ljubljano. Vič, Barje, ti deli so pod vodo. Reka Reka ni poplavila močno, je bila vseeno tako narasla, da je gladina vode pokrivala pot, tako smo mogli smer spremeniti. Vseeno smo imeli lep sprehod in preživeli nasploh lep dan.

kako Nike uči ena ruvanja

ŠE ENA NEDELJA PAČ...

...PA VENDAR TAKO POSEBNA.

Že v petek je Ben pokazal, da ni nastopaški tip. Pripravila sem izdelan nastop, v katerem pa Ben ni hotel sodelovat. Potem sem pač improvizirala. Nekako je šlo. Popoldne sem bila jaz manj nervozna, saj ni bilo publike, ki je bila zame pomembna in je bila tam dopoldne. Nastop je bil tako malce bolj gladek. V soboto sem se počutila slabo, celo noč sem smrkala in sem šla na bazar z malce odpora, saj bi raje počivala. Pa sem si mislila, tiste pol urce bom že zdržala. Popoldne Ben ni hotel delat nič več, poznalo pa se je tudi Nike, da ima dovolj betona, vročine in gužve. Zato sem nastop omejila na nekaj trikcev in čohljanje. Tokrat sem se tam zadržala malce več, saj nas je prišla pogledat Alanina družia, ki kužka zelo pogreša, tako smo kar dolgo posedali tam, klepetali in čohljali kosmatince.
Ker je bilo Benu in Nike že v soboto dovolj nastopanja sem razmišljala, kako le naj to izpelem dvakrat še v nedeljo?? In sem prepričala, svojo drago kolegico Nino, da pripelje malo malega Bena s primorske naokrog. Nina, njena sestra Maja in mali Ben so se nam je z veseljem pridružili na bazarjevem cirkusu.

V NEDELJO PA...
Mali Ben je potem v prvem nastopu zažigal.Po štirinajstih dneh se je z dopusta vrnil tudi ZZ in prišel na bazar še on. Potem smo šli malo naokol po bazarju, ko me je razveselil telefonski klic. Presenečenje! Šest prekmurcev nas je čakalo pred našo hišo. Seveda smo se izstrelili z bazarja in se podvizali domov. Šli smo na kratek sprehod, potem pa so nas šli prekmurci spodbujat na zadnji nastop na bazar. Tudi Kira si je močno želela nastopat. Kako le naj jo zavrnem. Nekaj trikcev sem tako naredila tudi z njo in šele zdaj spoznala njen karakter in to, kaj Metka misli, ko reče, da je Kira miren kuža, ki se ji strga, ko je treba delat. Res je utrgana. Če bo še kakšen 4fun in bojo prekmurci tam, sigurno prosim Rolanda, če mi jo posodi za kak krog. Ma res je full dobro delati z njo. Komajda sem jo vrnila. Ti parsoni so res zakon. Vsak tako svoj in drugačen. Vsak posebej me navdušuje s katero od svojih lastnosti. Zaljubljena sem v vse. Enostavno najboljši so!!!
Najboljši pa so tudi moji prijatelji in ni lepšega, kot preživeti nedeljsko popoldne v njihovi držbi.

VSE NAJBOLJŠE BEN

Kot bi bilo včeraj, se spominjam dne, ko sem zagledala skuštranega in zanemarjenega psička, ki je kar odšel z menoj domov. Pa vendar, kot, bi bil z menoj že od nekdaj. Kuža, ki me je toliko naučil, o kužkih, pa potrpežljivost in vztrajnosti. Čez hribe in doline sva šla, da sva prišla do tu kjer sva.

Bena imam neskončno rada, čeprav mi povzroča sive lase. Pa vendar je v njegovih očeh poseben čar in veliko ljubezni. Kljub vsemu, je še vedno najbolj srečen, če ve, da ga čaka kos sočnega mesa. Da bi bilo teh kosov še in še. Vse najboljše moj sladki Ben.

OTROŠKI BAZAR 2010

Lani je bil odziv na nas dober, zato smo letos spet tam. Sicer v malo manjši zasedbi, kot lani, pa vseeno.

Na ploščadi:
V petek 10.9.2010 10.00-10.30
in 17.30-18.00
soboto 11.9.2010 11.00-11.30
in 16.00-16.30
nedeljo 12.9.2010 11.00-11.30
in 15.00-15.30


SE VIDIMO ;)