Po glasnem in napornem tednu sem potrebovala popoln mir in tišino, daleč stran od vseh ljudi. Vreme za to je bilo odlično. Oblačno, deževno. Šla sem na Gorenjsko, seveda. Na Bled, ampak ne čisto v mesto, v kamp Šobec. Če prečkaš rečico se rešiš civilizacije in tako smo se tri ure sprehajali po poteh in brezpotjih in v vsem času srečali enega samega jehača in to je to. Popoln mir, popolna tišina, razen lajanja moje Nikice, ko lovi Bena, kar je zame tako ali tako najlepši zvok na svetu in čisti balzam za moja ušesa, popoln užitek torej.
Ni komentarjev:
Objavite komentar