GOLICA (1835), KRNSKO JEZERO (1391)

Tokratni vikend lahko načeloma razglasim za neuspešen. Vsi načrti so se izjalovili. Vreme nam jo je tokrat resno zagodlo.
V prvotnem planu je bil popoldansko-večerni obisk, prenočevanje in jutranji ogled sončnega vzhoda z Grintavca. Ker je bilo v petek že od 11h 29 stopinj, ob 14h pa 36 sem se odločila, da psov ne mučim s takšnimi napori, prav tako ne sebe. In predvsem, ker smo vikend hoteli nadaljevati ob Soči in Grintavec ravno nI sproti smo spremenili načrt.

Tako smo se v petek ob devetih zvečer odpravili na Golico. Na planini pod Golico je bilo malo čez dvajset stopinj in je bilo prav prijetno hladno. Vzpon na Golico je bil v nočnem času nekaj posebneg. Priznam, da mi je bilo na trenutke malce neprijetno, ker nisem vedela kaj lahko stopi iz teme sta me mirila Ben in Nike, ki sta prav mirno hodila. Če bi bila v bližini kakšna žival, bi nas sigurno opozorila z laježem. Pri koči pod Golico je bilo nebo še jasno, na vrhu pa smo stopili v meglo. Večerno opazovanje zvezd je šlo tako na žalost v nič. Na vrhu smo postavili šotor in šli spat. Kaj smo pa hotelli, ko nam je megla ponujala le vlago. Poleg tega je na vrhu pihalo in občutek je bil skoraj himalajski. Megle žal ni odlihnilo.



Zjutraj smo se zbudili ob petih in polni pričakovanja zlezli iz šotora. Razočarani smo nosove pomolili v še vedno gosto meglo. Hitro smo pospravili šotor in se spustili do koče v upanju, da je dol jasno, kot je bilo sinoči. Pa žal ni bilo tako. Tudi pri koči je bila megla.


Tako smo se za sončni vzhod obrisali pod nosom. Pa smo vseeno pozajtrkovali tam. Kljub vsemu je bilo lepo. In Benu in Nike sem privoščila kokreten sprehod v normalnih temperaturah. Na planini pod Golico je le sijalo sonce, na vrhu pa se je megla še kar zadrževala.
SONCE NA PLANINI POD GOLICO


Okoli devetih zjutraj je naš šotor že stal v kampu ob Soči. Mi pa smo se malo po tem že sončili ob soških koritih. Zlatko je nase navlekel svoj neopren in se šel potapljat. NIke je norela, ker je želela za njim a ji je bila voda premrzla, da bi skočila not. KO je njega izgubila z vidnega polja, si je zamislila, da bi bilo treba v vodo za vsakim, ki je skočil notri. Tega no storila, se je pa drla za vsakim. Ljudi okoli sebe je spet očarala in zabavala s svojim trapastim početjem. Potem so se Bena in Nike lotli zabavat otroci. Celo dopoldne so jima metali kamčke v vodo, jaz pa sem lahko v miru počivala. NIke je premagala mraz in kot navadno reševala Sočo pred kamenjem. Pridružil se ji je tudi Ben.




(Krasna si, bistra hči planin,
Brdka v prirodni si lepoti,
ko ti prozornih globočin
nevihte temne srd ne moti —
krasna si, hči planin!
Rad gledam ti v valove bodre,
valove te zelenomodre:
temna zelen planinskih trav
in vedra višnjevost višav
lepo se v njih je zlila;
na rosah sinjega neba,
na rosah zelenih gora
lepoto to si pila —
krasna si, hči planin!)



ALI OTROCI ZABAVAJO PESIČKE, ALI PESIČKI ZABAVAJO OTROKE?



NIKE SE POTAPLJA




NIKE-KAKO ME VIDI SOČA

V nedeljo smo se zbudili v nekoliko oblačno jutro. Komaj smo dobro pospravili šotor, že je začelo deževati. vendar takšno vreme ni dolgo trjalo, oblaki so se kmalu razkadili in nebo je kazalo obetaven dan. Tudi napoved je bila takšna, da je dež mogoč a da se bo delno zjasnilo. In ker je sonce kukalo skozi oblake smo se držali prvotnega načrta in se odpravili še na Krnsko jezero. Tja sem se odpravljala zadnjih pet let inkončno prišla gor. Žal pa so se malo preden smo prispeli na vrh oblaki spet strnili. Začelo je deževati. Vseeno smo šli do koče, kjer smo se namenili počakati, da neha deževati. Nehalo ni, je pa malo pojenjalo, tako smo šli vseeno do jezera, vendar le na kratko. Nike, kljub temu, da je bila že tako mokra, je vseeno potegnila en kamen z jezera. Tudi Ben je počofotal. Vso pot nazaj nas je pralo. Vreme nam je zagodlo, pa je vseeno bilo bolj prijetno hoditi gor po dežju, kot bi bilo po 30 stopinjah.
KRNSKO JEZERO


Kljub temu, da vzhoda nismo videli, Benu in Nike je to tako ali tako zadnja briga. Kljub temu, da nismo mogli posedati ob jezeru in se bomo zaradi tega pač mogli vrniti, ker je sicer tam zares lepo, je za nami prijeten vikend, vsi pa smo prijetno utrujeni, pa vseeno polni nove energije, ki jo potrebujemo za nov teden. predvsem pa prijetno ohlajeni in se nič ne veselimo novih napovedanih 30 in plus stopinj.