Gornja radgona-Ben

Čez vikend smo šli končno, KONČNO po dolgem času v prekmurje k Rolandu in Metki, Kaji, Kiri, mami Ammy in nosečnici Ais. Lepa je kot še nikoli naša Aiska in scrkljana in raznežena, da je joj. Komaj čakam mladičke. Imena so zaupali meni. Tako bo B leglo poimenovano po jah, ne povem, po meni najljubši stvari seveda. Komaj čakam mladičke. Čeprav je mogoče boljše, će nebi prišla preveč blizu. Ja, ene 2x, 3x, 4x jih bom ša že šča pogledat a ne. Mogoče se pa lahko med počitnicami kar naselim k Metki, pod pretvezo, da ji pomagam ;).

Pa, da se ne oddaljim preveč od teme. V soboto je bila tekma v Gornji radgoni, na pomurskem sejmu. Z Nino sva pomagali v tehnični ekipi. Hm, mogoče bi bilo boljše, če nekaterih detajlov nebi videla insidersko. Pa ne s strani organizatorja, pač pa s strani sodnika. No ja, parkurji za enko so še kar bili. Vreme je bilo tako, tako, meni nevšečno, Benu pa pisano na kožo. Spet je letel čez ovire in si prislužil nulo v Jumpingu. Meni se je zdelo dokaj popolno. Tekel je, kot raketa, v Agilityu sva se pa nekaj zaštrikala v slalomu in je dobil 10 kazenskih pik in pristal na koncu na nehvaležnem četrtem mestu. Ampak ker je šibal mu nič ne zamerim. Za nagrado je dobil slastno klobaso.

.

Naslednji dan smo šli v Varaždin ampak Bena nisem prijavila na tekmo. Ker dva dni agilitya bi bilo zanj čisto preveč, poleg tega je bio tam dosti bolj vroče. Ker pa ni bilo bojazni, da bi se česarkoli naveličal je bil več časa pri meni, igrala sva se z žogicami in delala trikce. Grem stavit, da se je imel dosti lepše kot, če bi tekel tista dva teka in moral zaradi tega več počivati in samevati v boksu.