Foto: Katja Lenarčič
Agility tekmujem , ne vem koliko časa že, peto sezono? Od nekdaj se tekme začenjajo ob devetih. Priznam, da se mi zdi to tako samoumevno, da ne gledam Planov tekme. No ja, nisem gledala. V soboto je bila tekma le streljaj od mene, na vadbišču KD Ljubljane. Ob 8. 20 sem se kot navadno pripeljala tja, prepričana, da imam še več kot dovolj časa za prijavo in pripravo na tekmo. Že na parkirišču meje presenetilo število avtomobilov, na poligonu pa postavljene ovire in ojoj, tekmovalci, ki že tečejo?? Kdaj pa sej je začela tekma? Ob Osmih! Presneto Simona! Obljubim, da bom od zdaj naprej urnik gledala.
Vseeno so mi dovolili teči. Ker je bilo pred mano še toliko tekmovalcev sem si progo ogledala in se jo naučila kar med tem, ko sem gledala druge. Organizatorji so bili malo jezni name, ker so že tako malo zamudili s začetkim teke( kar je meni čisto koristilo, da ni šla tekma predaleč naprej) in prijavljenih je bilo čez dvesto tekmovalcev in se je že brez zamudnikov, kot sem jaz, obetala doooolga tekma. Mislim, da sem z ogledom intekom vred na parkurju porabila manj časa, kot tekmovlec pred mano. Pritisk na naju očitno dobro deluje. Neobremenjeno sem šla tečt in izvedla enega boljših tekov svojega agilitaškega časa. S čistim tekom, kjer je Nike vlekla na oire zelo samostojno,sem ji kar zaupala in tekla kot zmešana sva prepričljivo zmagali jumping. Malce drugačna zgodba je bila na agilityu. Spet sva se nekaj štrikale, čeprav moram res pohvalit sodnika, spet, enkrat sem ga že hvalila na svojem blogu. Parkur mi je bil zelo všeč. 10 kazenskih točk sva si pridobili na slalomu in enem izogibanju, sem pa jaz spet dobro tekla in jo prehitela na mostu v ravni liniji. Bravo jaz! Toliko o temu,prehitela sem jo toliko, da se je sredi mosta začela po Nikicino dret, ko nekaj lovi. Torej sem bila res hitra in pred njo. Dam posnetek, takoj, ko ga dobim. Samo cona je pa bila :) Čeprav komajda. Trenirat cone Simona, trenirat!!!
foto: Anja Troha
Po enki smo pobegnili nastpat na pasjo razstavo. Organizatorji so nas pobavili, da pokažemo nakej trikcev. Ko smo se vrnili je tekma še kar trajala. Na koncu so organizirali še štafetno 4fun tekmovanje. Če smo se že vrnili na prizorišče smo se ga pa še udeležili. In je bilo res 4fun. Nike je spet letela kot strela, jaz pa sem trenirala sebe in svoje šprinte. Mislim, da mi je šlo kar dobro. 4fun so zmagali smoli. Prehiteli so vse velike, hitre pse. To smolčki. In kdo je bil najboljši? Roland Ammy in Kira, kdo pa drug. Amromeka je zmagovalna familija, če ne eni pa drugi. Tko pač je, smo pač najboljši.
Sicer pa, moram prav povedat da mi je prav všeč kako je ta moj pes nor. Kako z vso ihto teče. In ako se je zakadila v štafetno plastenko. Je kar mene zabolelo. resno razmišljam o tem, da bi šla z njo delat obrambo. Se bom zmenila za kakšen trening čez poletje, ko bojo počitnice in bom imela obilo časa.
a jumpinga pa nimaš na posnetku? :(
OdgovoriIzbriši