Vem, da danes bo srečen dan

Danes je srečen dan. Nina je odšla v Pireneje po Pirenejca. Nisem mogla z njo, ker je Ben včeraj imel operativni poseg. Tisti zob je moral ven. Sekalec je ostal, dobil je tudi eno plombico. Zdaj je moj Panetone škrbast ampak to ne kvari njegovega nasmeha. Se skoraj nič ne opazi. Čeljust je cela. Iz narkoze se je prebduil brez težav. Veterinarjem sem tako zatežila okoli tega, da so se okoli naju še posebej trudili. Tako da se moram prav zahvaliti Barbari Smolej in njenima "asistentoma" na vetrinarski postaji v Ljubljani za prijaznost.
Tako sem srečna, da je z Benčkom vse v redu. Nina pa se v spremstvu Gregata vozi po svoje male sanje. Tako se bosta celo poletje v mojih hiši poleg Bena in Nike smukala še pudelj in Pirenejec. Ali sem že kdaj omenila, da sta to pasmi, ki mi nista najljubši. Zaradi malega Bena sem že vzljubila Pudlje, bom tudi Pirenejce? Najbrž.
Končalo se je tudi šolsko leto in zdaj nas čaka skoraj dva meseca brezskrbnih počitnic. Najprej se odpravimo za en teden na taborjenje v Bovec, potem se bomo pa veliko kopali v iškem vidgarju, na Bledu in v Bohinju, malo bomo hodlili v hribe in sigurno bomo šli tudi kaj na morje.

Vse pa le ni tako briljantno, kot se sliši in Benova nesreča ni ostala brez posledic. Popoldne , ko smo bili na sosedovem vrtu je čez nebo švignilo športno letalo, katerega motor je brnel skozi zrak. Ben se je začel tresti kot šiba na vodi, dal je rep med noge in se stisnil k meni. Kasneje, ko sva šla na vrt pa je bil ves čas poklapan. Spomin na dogodek nam bo torej kvaril lepe trenutke in očitno bomo imeli nekaj dela, da mu bomo v glavo vbili predvsem to, da vrt nima nič s tem. Sam strah pres brenčanjem letalskih motorjev lahko še prenašamo, samo to,da se na vrtu ne počuti sproščeno pa nikakor ne. Sprostil in pozabil na strah je le, ko sta zvečer mimo ograje na vrtu nenadoma pridrveli dve srni. Še sreča, da je ograjen. Škoda, ker so psi začeli lajati, ker srne se po okoliških travnikih pogosto pasejo in prav zanimivo bi jih bilo opazovati, tako pa jih naši štirinožni prijatelji s svojim laježem vedno znova preženejo.

Zadnje dni ni bilo prizanešeno niti Nike. Zadnjič jo je nekaj pičilo pod veko. Oko ji je tako zateklo, da ga ni mogla odpreti. Mislila sem si, pa kaj še. Ali je lahko še kaj? Po hladnih obkladkih je oteklina izginila in zdaj je z njo vse v redu. Se pa vidi pik in uboga revica ga je staknila naranost v spodnjo veko. Nič čudnega, da je bila tako otečena.