Agility v Logatcu

Ta vikend smo bili spet na dvo dnevni tekmi, tokrat v Logatcu. Bilo je malce slabše kot prejšnji vikend. Manjkal je del družbe, teki niso bili tako dobri, čeprav tudi slabi ne. Okolje je sicer lepo samo je bilo čisto preveč vroče, da bi se lahko sprehajali po lepi naravi. Samo vadbišče je bilo pa dosti slabše. Zemlja precej trda in razrita, povsod kamenje in pod nasutim peskom in travo ostanki stekla. Kot letos poleti kamorkoli prideš so bile nadležne tudi ose ki jih je res ogromno in so zelo agresivne. To se je na tej tekmi pokazalo še bolj, saj so popikale kar nekaj ljudi in psov. Mi smo imeli srečo in smo njihovim pikom ušli. Ker še vedno tečemo v enki smo zaklučili hitro in se potem oba dneva šli kopat. V soboto smo odkrili Bloško jezero. Sredi "ničesar", pa vendar lepo urejeno in kar obiskano. Kopali smo se tudi mi, ne samo psi. V nedeljo pa smo se šli sprehodit po potočku ob gradu v Logatcu. Sicer prijeten potoček, ki bi lahko bil še bolj prijeten, če ne bi ljudje not nametali nešteto smeti, z vej so visele cunje ... Res ne vem, zakaj morajo ljudje metati odpadke vse povsod, a jim res ni jasno, da s tem delajo škodo samim sebi in res ne vem, zakaj se morajo vse pijanke končati z razbijanjem steklenic??
Odkrili smo tudi majhno bivše kopališče blizu vadbišča, ime kraja pa sem pozabila. Ni važno, ker ni vredno obiska, če nisi ravno tam zaradi česa drugega. Važno pa je, da so se lahko psički v tej neznosni vročini ohladili.

Zakaj sem Bena prijavila na tekmo. Zadnje čase je ta moj Ben popolnoma nor. Leta za žogicami in po skoraj šestih letih se je ta moj kuža odločil, da gre plavat. In zdaj plava in plava za žogicami in ne samo to, celo meče se v vodo. Dohaja Nike. Zadnje čas eje NIke nekaj zamorjena in Ben jo v svoji energiji skoraj prekaša. Ta moj kuža, vsak dan ga imam raje.

Tako sem ga prijavila na tekmo. In kaj se je zgodilo. Aja, nagrada in podkupnina za tek ni bila hrenavka ampak žogice, ker moj požrešni Ben je zraven žohice sposoben ignorirat pribojške. Nepojemljivo res. Tako je tekel na žogico. Ampak po teku so ugotovili, da je šlo nekaj narobe z elektroniko in nama niso merili časa. In sva mogla tečt še enkrat. Smešno da ravno Ben. Ampak je bilo škoda, ker sem zdaj pogledala posnetek in je imel v prvem teku samo 5 pik, v dugem pa mislim, da celo 15, ker je šel dvakrat ven iz slaloma in je preskočil cono. Ampak vseeno, moj Ben je odtekel dva teka v roku 5 minut, car. Samo parkur ni bil najbolj po njegovem okusu, s kar nekaj ovinki, mogla bi ga prijavit zadnjič v avstrijo, ko je dal Mitja parkur naravnost zanj.

Tudi sicer je bilo ta vikend v večini parkurjev toliko obratov in menjav, sploh v jumping tekih, da se ti zvrti. Samo sem pa kar dobro povadila dvojkaste parkurej, ker po mojo je bila večina kar precej težjih od klasičnega enkastega parkurje. Oba dneva smo imeli po uradni tekmi še jumping teke za pokal logatca. Nike je v soboto po času nabrisala vse smole, tudi tiste iz dvojke in trojke in sem ponosna na naju. Seveda najhujše konkurence Ammy in Kire ni bilo, zato se ne bom preveč hvalila. Žal pa sva se v nedeljo diskvalificirali. In to dvakrat, prvič sodnik sploh ni opazil :). Zato sem pa reskirala in potrenirala slepo menjavo za slalomom, ki je uspela. Škoda za drugo diskvalifikacijo, če ne bi imeli nulo ;).

Kaj pa je bilo z nulami v agilityu? V soboto sva naredili dve napaki, ker je bil grd vhod na most je šla mimo, potem pa je še zgrešila lukno v tunel. Razen tega je bil tek lep in sem kar zadovoljna. V nedeljo pa groza ne. Te najini zadnji hopi. Trapasto sem si ogldala parkur in pred zadnjim hopom nisem naredila menjave, za to je šla mimo. Za tako napako bi se res najraje požrla in pretepla, ker je res butasta. Sem pa spet ponosna na vse najine cone in slalome, ker vedno najde vhod. Nule bojo že še prišle, za višje kategorije pa tako ali tako rabim še nekaj treninga, ker sem kar precej zmedena čim je parkur malo bolj zapleten. Ampak je vseeno treba it naprej, ker sicer se tega nikoli ne bom navadila.