Agility v Lido Di Savio

V soboto je en nori fotograf odšel za en dan v Lido Di Savio, blizu Riminija slikat frizbi tekmo. Dve nori pesjanarki s svojimi psi je odvlekel s seboj. In ne, tokrat ni bila Nina, pač pa Maja z dvema borderkama. In ker je bila frizbi tekma in ker smo pač že šli tja se je Maja prijavila na tekmo. Mi smo šli pa kot spremljevalna ekipa navijat. Celo noč smo se vozili, zjutraj pa prispeli na plažo, na las podobno tisti zadnjič v Caorlah. Samo nešteto kilometrov dlje. Ampak kot sem že zadnjič napisala. Zdaj, ko tam še ni ljudi se je po neskončno dolgi peščeni plaži (očitno je res neskončno dolga, razvlečena čez pol italijanske obale)zelo lepo sprehajat. Za poleti pa ni.Voda je nizka do kamor ti seže pogled, vprašanje, če lahko odrasel človek sploh zaplava (Ben je še ob plimi segel do tal, pa ni ravno velik pes). Kamor ti seže pogled pa so tudi hoteli. Eden ob drugem in posledično ležalniki na plaži, eden ob drugem. Sardelce. Poleti mora bit res grozno. Nabasano in na smrt dolgočasno. Ampak zdaj je pa lepo. Še mirno, tudi čez dan, ko so ljudje na plaži. Še vedno jih je relativno malo. Mi smo prispeli malo po sončnem vzhodu in ujeli, za sprehod, najlepši del dneva. Foto: Blayo San in Maja Rokavec

Nato smo poiskali prizorišče tekmovanja, da se je Maja lahko prijavila. In ko smo prispeli tja sem zagledala prikolico kombija polno agility ovir. Oči so se mi zasvetile in Maja je rekla, tako, meni nič, tebi nič: "Ja, saj danes je agility in frizbi, jutri pa agility in ne vem kaj." "A agility tekma je tudi?" Pojma nisem imela. Kot po navadi. Ne morem bit na agility tekmi in ne tekmovat. Problem pa je bil, da se nisem v naprej prijavila, prijave pa so zaključili vsaj en teden nazaj. Kako žalostno.

Ampak ker imam več sreče kot pameti je na 500km oddaljeni tekmi sodil slovenski sodnik. In tako se je zgodilo, da sem na lepo sončno soboto v Riminiju tekla agility. Žal pa imam očitno dnevno omejeno količino sreče in nule ni bilo. Ampak je bila skoraj. V Bistvu sva tekli dva precej lepa teka. V agilityu mi je skočila z guge, zato sem jo šla popravit. Vse ostalo je bilo pa super, celo cona. Tako, da sem prav ponosna na naju, kljub temu, da ni bilo nule. Po teku sem se šla igrat na plažo in kužkoma metat žogice v vodo. Kako ju je lepo gledat, ko se tako zabavata!! In ker smo se zabavali na plaži smo zamudili podelitev. Tipično! Mislim, da sem bila v jumpingu tretja(5 kt). Italijanske rezultate težko razvozlam. Ampak to sploh ni važno. važno je, da smo se zabavali, tekli agility, plavali in uživali v temperaturah, ki so bile idealne. Ker mene vedno ali zebe, ali pa mi je vroče so temperature zame težko prijetne. Vedno mi kaj ne paše. Tokrat pa je bilo tudi to idealno. Družba je bila super. Če bi bila zraven še Nina&Co, pol bi bilo pa že kičasto. In seveda če bi zares tekla nulo :). Ampak tudi to pride. Zadnjih nekaj tekem je bilo precej kaotičnih. Ampak saj nama gre na bolje. Res.Dejstvo je, da trenirava premalo. Škoda, ker, ko trenirava, nama res ne gre slabo. Obljubljam si, da bom res več trenirala. Ker je škoda, da ne.