Belala

Moj okus za pasme se je od leta, ko sem se odločala za prvega psa popolnoma spremenil. To je razumljivo, saj sem skozi leta, ki jih preživim s psom ugotovila kakšen je moj resnični način življenja in kakšen pes me lahko spremlja. Nekoč so mi bili bolj všeč veliki psi in pasme v stilu Doberman in Pit Bull. Ne morem povedat kako sem vesela, da se nisem odločila za katero od teh pasem. Tako zaradi karakterja, kot zaradi konstitucije in velikosti teh psov. Življenje z majhnim psom je neprimerno enostavneje, da o karakterju ne govorim. Ob spoznanju kakšen karakter psa si želim in ob načinu življenja, ko je pes ves čas z menoj in je res zelo enostavno, če je pes majhen zbiram samo še med pasmami, ki ne presegajo plečne višine 40 in kakšen centimeter več in nimajo več kot 15kg. Nekoč prepričana, da je Parson Russell terier pasma, ki me bo spremljala celo življenje, o tem nisem več tako prepričana. Zakaj? Predvsem zaradi njihovega lovskega nagona. Res je, da je to pes, ki ima ogromno energije, ideje za neumnosti, Nike je nedvomno popoln agilitaški pes, pa jim manjka navezanosti na človeka. Včasih se zdi, kot, da imava z Nike le posloven odnos. Včasih sem presrečna, da imam ob njej Benčka, ki premore toliko čustev. In zato sem začela vohljati in raziskovati, če bi mi morda vseeno lahko odgovarjala še kakšna druga pasma. Še vedno čutim veliko simpatijo do Parsonov in težko jih bo zamenjala kakšna druga pasma. Sploh ker mi je res všeč njihova velikost. In med majhnimi psi dolgo nisem našla psa, ki bi mi bil dovolj všeč. Vseeno mora biti v majhnem psu nekaj velikega. Malih, sobnih, družnih kužkov ne maram. In seveda mora bit pes primeren za agility. Kljub temu, da kupujem psa zase, ne za agility mi je pomembno, da mu je ta šport všeč, ker je všeč meni. In po Nike bom seveda težko zadovoljna. Skratka, nikoli si nisem mislila, da bom rekla, da mi je všeč Kitajski goli pes. In mi pravzaprav niti res ni. Ampak potem se je moj brat odločil, da si poleg bernskega planšarja omisli še malega Kitajčka. V kosmati izvedbi. In v tej kosmati izvedbi so mi dejsnako in čisto zares všeč. Od brata se komaj odvlečem. Mala pošastka je tako simpatična. Živahna, igriva, nagajiva, poleg tega pa scrkljana in vseskozi deli poljubčke. Zelo je navezana na bratovo punco, kar pomeni, da se na človeka naveže. Sledi ji na vsakem koraku. Malo bom sprobala v agilityu. Če se izkaže, sem morda našla pasmo, ki bi jo lahko imela kot drugo small pasmo. Da ne bo pomote, naši družinici se še dolgo časa ne bo pridružil nov član. Samo malo tipam naokoli. Vseeno pa predstavljam Belo, ki nam bo morda kdaj pa kdaj vseeno delala družbo, sploh če ugotoviva, da je nadarjena za agility.