Poletje, agility in kopanje

Foto: Miha Mozer

Za mišjo dlako nama je v Železnikih ušla še ena nula. Nike je zdrsnila z guge. Nisem je popravila, čeprav bi jo po moje mogla, tudi če je samo zdrsnila. Ampak bistveno je, da je bil sicer tek spet čist in lep in sva po času spet premagali prav vse v A2. Naslednjo tekmo je gugo spet preskočila. Dosledna moram bit do konca očitno. Pa ven iz slaloma je šla, pa tunel spustila. Predvsem zato, ker jaz tako trapasto krilim z rokami. Še ena stvar, ki jo moram kontrolirat med tekom. Ajaj. Skratka, agility tek v Ljubljani je bil tiste vrste, ko na koncu rečeš " Sam cona je pa b`la." In res je bila, z ovinkom po coni. Jaz pa sem doživela svoj prvi padec na agilityu. To se dogaja, če imaš hitrega psa in tudi ti daš kaj od sebe in laufaš. Pravzaprav je padec dober znak :). Pred kratkim sem praznovala svoj 29. rojstni dan. Še malo pa se bom poslovila od dvojke in se pridružila trojki. Resnično upam, da ne bo Nike čakala tako dolgo, da bova v trojko stopili skupaj, ampak bo šla ona pred mano. Poletje je tu z vso svojo vročino. Živeti se ne da, če nisi v bližini kakšne vode. Tako sva se z Nino prejšnjo nedeljo odpravili na morje. Zjutraj sva na nejenem vrtu malo potrenirali, potem smo še malo polenarili in se na morje odpravili šele zvečer. Neverjetno, kako zna bit dan dolg, če se ti nikamor ne mudi in ti nič ni treba. Imel sva se krasno.

To nedeljo pa smo se k vodi odpravili z Iztokom in njegovim pasjim krdelom. Na gorenjsko po dolgem času. Pozabila sem že kako lepo je, če te obdajajo gore. Kljub temu, da sem si za letošnje kampiranje ob reki izbrala Savinjo na štajerskem moram nujno preživeti nekaj časa tudi na gorenjskem. Šele ko me nekaj časa ni tam in se potem vrnem, ponovno ugotovim kako lepo je tam in kako pogrešam gore. Iztok ima tri pse in eno psičko. Ko grem z Benom nekam s kom, ki ima samce, me vedno skrbi kako se bo to izšlo. Ben samcev pač ne mara. Ampak neverjetno, kako stabilni so ti Iztokovi psi, kako flegmatični in kako ima eden od njih svoj trop res pod kontrolo in ukroti vsakega prišleka. Benu je dal v prvem trenutku jasno vedet kdo je šef in kako se zraven njega obnaša in to popolnoma hladno, da skoraj ni bilo opaziti,kako sta se to zmenila. In Ben se ni vtaknil niti v drugega psa, ki je bil zraven (tretjega ni bilo z nami). Cel dan so se brez konfliktov skupaj sprehajali, se podili po potočkih in plavali v Savi. Neverjetno.

Foto: Iztok Noč