Danes peljem Nyíla na stranišče čez cesto naše hiše in zaslišim milo mjavkanje. Pri hiši je majhen črn muc. Rečem si, dobro, vseh živali na cesti ne moreš pobrat, pusti ga in hočem na prej, ko gre mucek mjavkajoč za mano. Opazim, da ene od zadnjih tačk ne dviguje ampak vleče za sabo. V trenutku stvar postane popolnoma drugačna. Takšnega mačka ne morem pustiti na cesti, poleg tega je hodil oziroma se bolj vlekel za mano in me prosil za pomoč. Kaj naj naredim drugega, prijela sem ga in odnesla domov. Poklicala sem kolegico, ki dela v zavetišču in rekla mi je naj ga kar odpeljem tja. Vprašala me je, če mu lahko nudim vsaj začasni dom, saj je zavetišče polno. Obožujem svojega fanta, namesto da bi odločno rekel NE, je dobil velike proseče oči, naj mu dovolim ostat. Kaj naj bi, rekla ne. Mucka sem odpeljala v zavetišče, saj potrebuje veterinarsko pomoč. Upam, da ga bodo uspeli rešiti. V ponedlejek me pokličejo, če bodo potrebovali začasni dom zanj. Ubogi mali mucek, pri nudenju začasnega doma me skrbi da nebi postal stalen. Vendar trenutno to ni mogoče zaradi trenutne stanovanjske nestablnosti. A ta se bo kmalu uredila, kaj veš, mogoče pa potem dovolim kakšni mački, d abiva v kakšni od naših sob. Če se bo Nike strinjala, kar se najbrž ne bo. Za zdaj pa držim pesti, da bo z malim muckom vse v redu. Kar groza me je ko gledam vse te muce, ki se potikajo naokoli. In vem koliko jih konča pod avtomobilskimi kolesi. Šmrk.
Ni komentarjev:
Objavite komentar