Čaz bo zacelil rane a ta čas je še daleč. Namesto, da bi mi bilo vsak dan malo lažje, mi je vsak dan bolj hudo. Ne morem verjet, da ga ni več. Bil je tako poln življenja, tako vesel, takšen mali norček. POgrešam njegov mahajoči repek, vsakič, ko grem mimo njega, njegov butasti pogled, njegove skose name na sprehodu, izstrelek iz avtomobila, taoj ko odprem vrata, lahanje, pogrešam ga ko grem na jutranji sprehod. Kako je bil vesel zmeraj, ko je opravil prvo potrebo. Enostavno ne morem verjet, da ga kar ni več. Vse kar počnem se zdi tako brezveze in brez smisla. Trudim se, igram se z Benom in Nike ampak to ni isto, v njiju ni njegove energije. Počutim se tako prazno in brez volje do česarkoli. Kdo bi si mislil, da izguba kužka pusti takšno bolečino za sabo, pa jo. Izgubila sem že zelo ljubo osebo a ta izguba ne boli čisto nič, čisto nič manj. Kako si želim, da bi lahko zavrtela čas nazaj in se poruvala z njim. :( Norček moj mali, nikole več ne bo takšnega, kot si bil ti.