NOVOLETNE POČITNICE

Letošne novoletne počitnice so bile ultra super dolge. Kar 12 dni smo uživali. Imela sem velike plane kaj vse bomo počeli. In veste kaj? Večino sem jih uresničila.  Plan pod vprašajem je bil obisk prijateljice, ki živi v vasički blizu Dunaja. no to smo prestavili na poletje, ker je prišla ona v Slovenijo in sva se dobili v Ljubljani. Pa nekaj planov se je spremenilo zaradi tega ker je bil Domen malo bolančkan, pa dedi je potem zbolel ampak v splošnem smo naredili vse kljukice.
In smo šli v:

Prekmurje k pasjim mladičkom
Praznično Celje (čudovito pravljično praznično mesto)
Pravljično deželo Gorajte, končno.
Ljubljano na obisk k Nini ( ne gledat lučk, Ljubljana je lepo mesto ampak decembrska okrasitev mi pa ni všeč. Tu sem pač malo staromodna in mi v to sceno pašejo jelenčki, božički, medvedki, Jingle bellsi in ne matematične enačbe, planeti in Vino na usnama)
Izlet z vlakom
Obisk Jelenovega griča (namesto izleta na morje)
En manjši hribček (Destovška kapela pod Čreto)
kopanje
obisk Logarske doline (Namesto k dediju na Velike poljane)
Vmes smo si kak dan privoščili tudi samo biti doma in peči piškote. 12 dni mine kot šus.

In ker sem jaz jaz sledi nekaj podrobnejših besed in slikovnega materiala jasno.

PREKMURJE

parsonski mladički pri Metki in Rolandu. Ja jasno, da smo jih mogli it pogledat. Karin je bila čisto navdušena nad njimi. Oni pa so jo tudi čisto brez pritoževanja preganjali. Ni treba dosti zgubljati besed. Dan med pasjimi mladički, ki tako lepo dišijo … ja rajsko ne.




CELJE
Je Domen komentiral :"Mi hodmo po nekih avstrijskih mestih mamo pa kle isto pred nosom." In res je. Manjkal je samo Currywurst, ki smo si ga pa potem naredili doma. Okrasitev Celja je pa res pravljična. In smo s tem v mislih kar ukinili idejo, da bi res rinili kam v Avstrijo, kar prvotno je bil plan. Vojnik je tudi lep ampak smo šli letos prepozno in je bila taka gužva, da smo se obrnili. Je bolje it enkrat med tednom pred prazniki.

PRAVLJIČNA DEŽELA GORAJTE 
Pravljična dežela sredi Škofjeloškega gozda. Odkrila sem jo že pred leti, med sprehajanjem s psi in bila navdušena, Večkrat sem se šla tja igrat ker nekako ni zaprta. In potem sem zgooglala, da decembra se pa tam odvijajo praznične predstave in in v tem času že dolgo želela it tja. In letos je bila Karin dovolj velika, da že malo šteka svet okoli sebe in smo šli. Luštno je blo tudi zdaj, čeprav čisto potiho priznam, da je bol fajn, ko ni tam nikogar in se lahko med hiškami igramo skrivalnice.

IZLET Z VLAKOM

Zaradi Karin, da ima doživetje. In smo najprej imeli idejo, da gremo za ene dva dni k babici in iz Gorenjske v kak Beljak z vlakom. Ampak ker je bil Domen malce bolehen smo raje skrajšali ta izlet in šli samo v Velenje iz Šempetra. Nič gorenjske te praznike. Ajde tega mi je malce žal. Gorenjska je le moja ljuba Gorenjska in nekaj Kranjske gore sem se nadejala. Ampak je bilo čist cool tud to, čeprav ni lih, da bi koga prav poslala zaradi lučk v Velenje. In malo smo se zadržali ker smo imeli še fuuul časa in potem nazaj grede na sekunde lovili vlak. Da je bilo bolj adrenalinsko in imam jaz o čem pripovedovat. Karin je bila v eno smer malce zadržana, v drugo je bil pa vlak že njen in smo jo mogli zaustavljat da ni letala iz vagona v vagon. Na božičnega namenoma Nismo šli ker ne maramo gužve. Bomo šli raj enkrat kar tako na muzejskega.

JELENOV GRIČ  (proti Podčetrtku, od tam naprej do jelenovega griča vodijo table. )
se nahaja v Podčetrtku. To je tam na štajerskem, kjer ni kaj za videt in noben ne hodi, zato ni nobene gužve skoraj nikjer kamor prideš. No tu je le bilo nekaj ljudi. Pri jelenčkih, potem naprej pa nikjer nikogar več.
Sem si rekla, da moram enkrat vidt tud to čudo. Pa ker je bil ravno prejšnji dan silvestrov večer in je Nike malo trpela, da jo peljem na malo sprostitve,  Šala šala, seveda je počakala v avtu. In ja, jelenov grič poln živali ni nikakršna naravna senzacija ker je grič ograjen in tam pač morajo bit. Ko sem gledala slike ljudi, ki so jih slikali kako se pasejo pred apartmaji zjutraj sem mislila, da dejansko pridejo tja. Če so pa v ujetništvu pa jasno, da so tam. No ko smo že bili tam smo se še mi sprehodili med njimi. Reakcija od Karin: jaz se peljem eno uro od doma, da ona vidi srnice in jelenčke, ona pa gleda naokol in reče "Lej kuža." Takle mamo.

Nekaj ovinkov naprej smo našli še eno pravljično deželo in še to malo raziskali. Luštno, zanimivo za pogledat, če si že tam, sam Gorajte zmaga.

Poti naokoli za sprehod s psi je ogromno. Samo je boljše it tja poleti ker je ogromno sence in v tem času mraz. Brrrr



HRIBI JEEE
(proti Čreti nad Žovniškim jezerom in gradom. Tudi sam obisk gradu zelo priporočam, je čudovit.  Pot do tja: Izvoz Šentrupert pa levo proti Braslovčam in … vprašajte google map)
Ko imaš otroka se zgodi, da morajo kužki kdaj tudi ostat doma. Lih na bazen ne morjo z nami. In ker je temu tako, je treba kdaj tud otroka pustit doma in peljat v lajf samo kužke. In smo šli na dooolg sprehod, cele tri ure. Na nek hribček blizu nas. Luštno je bilo, sonček je sijal, samo jaz in kužki. Dobesedno ker sem v vseh treh urah srečala en par. To je pa prednost teh naših krajev, ki niso tako zelo turistični. Ljubi mirek!! In Domen medtem doma? "Tamala ni nič spala, tečna je, nagaja, si si pa prvoščla …" Ja srce, takle mamo. Sem si privoščla. Včas sem tkole vsaj vsak vikend če ne že čez tednom. Sem pa tja si pa lahko. In sem si zadala. enkrat na mesec hribi samo za nas. Moja novoletna obljuba sebi.

KOPANJE
In naslednji dan so kužki malo samevali doma mi smo se šli pa kopat. Najprej smo hotli it v Zreče (ker je bila tam še ena družinica s katero bi se malo družili ampka so se oni cel dan sankali, pa šli v bazen šele pozno popoldne, nam je pa to vseeno malo preveč. Mala ima le smao dve leti) pa smo se potem kar tako, malo po slikcah z neta odločili, da gremo v Snovik. Ko smo prišli tja sme bila malo raočarana ker je bil to prvi bazen kjer ni bilo otroškega čofotalnika. Potem smo ga le odkrili tam nekje skritega v kotu. In dan je bil lepši. Ker sem le malo utrujena od praznikov sme rekla, da ne bom pripravljala hrane doma ampak bomo šli jest tam. Nikoli več. Pa ne zaradi drugega mapak če imaš karto za 4h mi je škoda 1h od tega prebit v restavraciji. nekje pol ure ajde ampak hrane kar Nismo in Nismo dobil in se je potem to čist preveč zavleklo. Ni mi treba posebej omenjat, da je bilo Karin izjemno težko spravit ven iz bazena, čeprav je čofotala 3h. Čist nora je na vodo. In čudo vseh čudes, niti ene fotke nisem naredila. Ampak smo res plavali, prisežem :D.

LOGARSKA DOLINA
No tole je bilo pa malo na hitro. Smo bili že napoti na Velike poljane. Spregledali smo zgodnji jutranji sms od dedija, da obisk preklicuje, ker so Bolani. Na srečo smo bili malce pozni in ker s enismo nič javili s eje odločil, da nas še pokliče in nas ujel lih na uvozu na avtocesto. Pa ko je Karin ravno zaspala smo rekli, gremo pa v Logarsko. In sko preživeli čudovit dan. Lepo je res tam. Se pa spomnim od prej, da smo se po Logarski veliko vozili in v posminu sme imela, kot da ne moreš sestavit enega konkretnega sprehoda za pse in me kar malo ni vleklo tja. No pa ni čisto tako. Se kar da hodit tud po dolini, ni nujno, da greš v hribe. Še bomo šli. Aja in d ane pozabim. Tudi tu se nahaja pravljična dežela kar sredi gozda. Samo kolikor sem uspela prebrat na netu je ta nekaj malega za plačat. Tokrat Nismo šli ker smo bili počasi lačni in nepripravljeni na tak izlet (brez resne hrane)

In kaj počnemo, ko smo doma? Marsikaj. Televizije nimamo zato je včasih kar izziv kako animirati otroka. Kolikor je mogoče smo zunaj. Igramo se, veliko beremo, rišemo, lepimo, plešemo … In pri tem se včasih posužujemo tudi kakšnega otroškega programa na youtube. Namesto risank. Tole je en od takšnih kanalov, ki jih priporočam, se mi zdijo cool. Karin uživa in full ponavlja, ko gleda.

Eli kids

Pa še pomemben podatek. Karin je prvič zaspala brez dude. Smo rekli, da je ne najdemo. Malo me je čudno gledala in še ene dvakrat vprašala, če dobi tisto dudo al ne in pol je zaspala.