Saj vem, da tega bloga ne bere skoraj nihče ampak vseeno napišem, morda kdo kdaj vseeno vidi kak prispevek. Torej. Kamor je šel bk, naj gre še štrk. Naša družinica se bo povečala še za eno članico. Ne pasjo, ne še. Prihaja še en človeški otročiček. In to kmalu, že januarja.
Svojo pot je tale štartala bolj pridno kot Karin. Takoj se je prijela. To pripisujem dejstvu, da se tokrat nisem imela časa ukvarjati s tem in razmišljati samo o otročičku. Ker enega že imam doma, ki mi pobere vso energijo in zapolni vse misli. In kar mi je ne ona, mi jo psi. Tako da se je kar zgodilo, takoj. Ampak potem je Karin nadaljevala lepše. Na glavo se je obrnila že zelo zgodaj, ne spomnim se čisto natančno ampak po moje že kake 4 mesece pred rokom. Sicer so mi vsi govorili, da se lahko še vedno obrne ampak se ni. Pridno je ždela z glavo obrnjena navzdol, porod je bil pa itak šolski. No tale mala mi je dala vetra že zelo hitro. Na zadnjem pregledu me je zdravnica seznanila z dejstvom, da je v medenični vstavi. Tja kamor bi mogla tiščat glavo, tišči rit in me tako čaka ena od neprijetnih možnosti. Zunanji obrat, porod z ritjo naprej ali carski rez. Najprej sem dva dni prejokala ker sem bila tako šokirana, da ni vse tako šolsko kot sem pričakovala da bo. Mislim, pač ves čas poslušam samo kako gre drugi otrok samo lažje, kako se rodi hitreje itd, zdaj pa tole. Potem sem brala mnenja in komentarje v raznih mamice fb skupinah. Kar seveda ni priporočljivo ampak pač prebereš mnenja mamic. In razen ene, ki je napisala, da obrat sploh ni tako grozna stvar, kot so vedno vse govorile, so vse pisale kako naj bi to oh in sploh grozno bolelo. Najbrž takšne, ki tega sploh niso doživele ampak so to samo slišale. In sem se bala tega obrata. It skozi to grozno bolečino, pa obrat v 50% sploh ne uspe.... ja al ne? Malo sem probavala neke alternativne ideje do datuma, ko sem bila naročena. Stoje, pa galsbo, pa svetlobo ... Nič ni pomagalo, sama se ni obrnila. In sem šla in sem si rekla, probam ta obrat, vse, da se le rešim carksega reza. In po tem, ko mi je zelo prijazni zdravnik pojasnil, da zunanji obrat NE SME BOLET, ker če boli, obračanje prekinejo, ker to pomeni, da nekaj ni ok, sem se odločila, da poskusim. V najslabšem primeru ne rata ali pa ji ne bo ok in bojo mogli narest carski rez takoj. Takih primerov je zelo malo. Ker rojevat z ritjo naprej pa ne grem. In smo probali. In smo jo obrnili. V drugem poskusu. Zdaj mora samo še tako ostat in se ne obrnit nazaj. Nekaj ur kasneje pridno brca in izgleda kot da ji nič ne manjka.
Torej če potegnem črto za vse, ki jih morda doleti isto in se zunanjega obrata bojijo. Nekatere ker mislijo, da to boli kot hudič, druge ker menijo, da je že kak razlog da se otrok ni obrnil in ne vem kaj... No ja, v to drugo se ne bom spuščala. Res mislite, da je carski rez boljša rešitev? Operacija po kateri dolgo okrevaš in nisi sposoben sprejeti otroka takoj po rojstvu k sebi? Tudi prav. Vsekakor pa vam lahko povem, da sam zunanji obrat ne boli sploh. Še to, da je stvar neprijetna težko rečem. Sploh ni. Pač ja obrača ti malo, ma je dejansko podono kot bi te nekdo malo bolj ornk masiral. Vsake tolko je kak trenutek res malo bolj neprijetno ampak vsekakor ne ves čas in vsekakor to ni razlog, da ne poskusiš. Aja in poseg traja le cca 10-15 minut. Če v tem času ne uspe, ravno tako odnehajo. ne poskušajo kar v nedogled. Seveda pa so vse takšne stvari vedno odločitev vsake posameznice. Ampak bistveno, želea sem razbit mit o tem, da to boli. NE BOLI!!
Zdaj pa miška, ostani v tem položaju in predno nas prideš razveselit počakaj še toliko, da nam namontirajo stopnice, da nama ne bojo razbijali lih ko bova prišli iz porodnišnice. Pridi hitro in brez zapletov, sicer te pa vsi že komaj čakamo. Sploh Karin. ves čas govori o tej sestrici :).
Ni komentarjev:
Objavite komentar