Nina na obisku in Rakitovec Kao

Saj ne vem ali naj to pišem ali ne. Počitnice so in na obisk je prišla Nina. Pa sem jo v nedeljo peljala na izlet v neznano. Dobesedno. Ideja, Ninia, je bila da bi šli na Ratitovec. Naj omenim, da je bilo vreme bedno. Od Ratitovca nebi imela zares veliko. Zato sem se odločila, da jih (tudi Gregorja, Belo, Petro in borderje)odpeljem nekam drugam. Če ne vidiš grde slike, ne boš nikoli videl kakšna je lepa. Še vedno je bila ideja, da gremo na Ratitovec. Ampak, ko smo parkirali smo se usmirili v potencialno smer Ratitovca, vendar, ne zares tja. Šli smo na bratranca, Rakitovec Kao. Pot ni bila kdo ve kako prijetna, zasnežena, obdana z gozdom, malček strma in zaradi snega, ki ga je bilo treba gazit tudi malček bolj naporna. Naj povdarim, da razgleda zaradi slabega vremena ne bi bilo v nobenem primeru. V končni fazi je cilj pot! Pustimo na strani dejstvo, da tudi sama pot tokrat ni upravičevala cilja. Ampak, res je treba kdaj doživeti in videti kaj manj lepega, da bo Nina, ki ji itak niti pravi Ratitovec nebi bil všeč, ker je bil dan tako siv, naslednjič, ko bomo šli res tja cenila lepoto le tega hriba, ki se bo kopal v soncu in brezveterju in dajal lep razgled na okoliško hribovje. Čemu smo z "vrha" mahali tokrat. Jah, pravemu Ratitovcu :)

Nina obljublja, da mi pelje nekam,kjer je res lepo, če pridem na primorsko. Me je prepričala. Boga reva, jaz pa njo, ko pride v Ljubljano vozim po slabših sorodnikih lepih hribovij, pa po PST-jih in podobno. Ampak ej, nima veze, važno, da se družimo! Aja, tudi v Btc sem jo peljala seveda. Res Ljubljansko. Naj vidi, kako mi živimo.