Kej se dogaja?

Zadnji dnevi so bili eni bolj stresnih v mojem življenju. Nujno sem potrebovala oddih in pobeg od vsakdanjega življenja. Prepričana sem, da kužki čutijo mojo napetost, saj so bili tudi oni nekoliko potrti. Pobegnili smo k Nini in Malemu Benu v Sežano. Ta sobota je bila pustna. Rekla sem si, da se nikoli ne bom delala norca iz svojih kužkov z raznimi čudnimi oblekcami. Ampak bil je pust in če so šeme vsi, zakaj ne bi bili še psi. Tako je Ben dobil oprsnico z napisom: KING OF THE STREET" Nike pa oprsnico roza barve z napisom: "PRINCESS". Toliko norčevanja je še dovoljeno, saj je vendar norčavi pust. Oprsnico z napisom "KING OF THE STREET" je dobil tudi Mali Ben. Tako našemljeni smo šli paradirat po Sežani. Kljub temu, da smo se tokrat sprehajali tudi po mestu, ne le po naravi, smo se imeli prav fajn.





Joj ta moja Nike. Sem in tja se ji popolnoma utrga, začne vlečt in se dret. Načeloma mačk ne preganja, če ne tečejo seveda. Njeno prepričanje je namreč, da je treba preganjat vse kar se premika, pa če je to človek, maček, pes, skiro...Če pa je muca pri miru je lahko do nje popolnoma prijateljska. Vendar se kljub temu odloči, da bi kdaj pa kdaj ona vseeno zganjala svoje in se drla in vlekla za smrt. Tudi tokat jo je nekaj v tem stilu pičilo. In sem se jaz odločila, da se mora naučit kontrolirat in hoditi počasi ob meni vsaj nekaj metrov. Nja. Če kaj, je to boj" kdo je bolj trmast in vztrajen". Katera je zmagala ne morem rečt. Nehala se je dret, vlekla je pa še vedno. Bi rekla, da je delna zmaga na obeh straneh. Ne, z mojimi psi pač dolgčas ni!

Aja. Še eno stvar sem odkrila pod Nininim budnim očesom. Kaj je moj problem pri agilityu? Zdaj bom delala na tem in mora se zgoditi, da se moje vodenje dramatično izboljša. V čem je trik? HA! Ja, pa kaj še, tega pa res ne povem ;)

ps. Tole pa nima veze s psi ampak zdaj sem pogledala slike in dojela, da smo se slikali na šolskem igrišču. Ampak resno? To je šolsko igrišče, kjer se pručki čručki igrajo? Koliko jih pa je, trije? Igrišče direktno na cesti, brez ograje, pa čeprav je rampa zaprta in prometa skoraj ni, veliko šest kvadratnih metrov. Moram reči, da me veseli, da nisem učiteljica tam, najbrž ne bi svojih otrok nikoli peljala ven. Naši otroci imajo pa travnike in velika ograjena igrišča, kjer se res lahko brezskrbno igrajo, norijo in se lovijo. No, bi pa rekla, da so mame najbrž bolj vesele, ker blatni pa zaradi podlage Sežanski osnovnošolci res nikoli niso :S.