Danes bi mogla s Sheilo in njeno Tino plus nešteto drugimi pesjanarji na Triglavska jezera. Ker ta izlet načrtujem že ga dolgo sem se tega izleta zelooooo veselila. Na žalost sem precej hudo zbolela, v četrtek nisem mogla vstat s postelje in to zelo dobesedno. Vendar pa sem se kar hitro spravila k sebi. Tako sem bila danes dobra za normalen sprehod po ravnem, nikakor pa še ne za v hribe. In tako sva šli z Nino na prelepe travnike tja, kjer si nikoli nisem mislila da so. Nekje zadaj, dobro skriti za Postojno. Tam mi je Nina odkrila nov svet. Neskončni travniki in gozdički, ki jih spremla Nanoščica, kjer se kužki lahko osvežijo. Prav cool bi bilo imeti kakšno agility tekmo na kakšnem takem kraju. Lepi travniki, ravna površina in veliko lepe okolice za sprehajanje. Skratka, kljub temu, da nisem mogla na Triglavska jezera, za kar mi je seveda še vedno žal, ampak če bo bolje in bo vreme grem naslednji teden. Danes pa smo vseeno preživeli prav lep dan v družbi Nine, malega Bena in TiŠan.











Ta moj Ben. Njegov najljubši prostor je pod mizo na atriju in če je le možno, se pravi, če imam vrata od stanovanja odprta gre tja ležat. In ker ne spi vedno na postelji ampak pogosto na svojem drugem najljubšem postoru na povštrčku v dnevnem prostoru in je tako neopazen, da sem ga enkrat poleti zaprla ven in šla spat, ponoči pa me je Nike zbudila in hodila k vratom. Mislila sem, da jo tišči lulat, ko sem odprla vrata pa je bil zunaj Ben. Danes se je spet ulegel zunaj, jaz pa sem zaprla vrata. Ko sem pisala te vrstice je zunaj nekaj zaropotalo in zacvililo. Niti pomislila nisem, da je spet Ben ostal zunaj, ampak sem si rekla, "ok, to grem pa pogledat, kaj je. "Odprem vrata in spet pred vrati Ben. Ampak očitno ga do tedaj ni motilo, da je zunaj, ko je želel notri pa je pač zacvilil pred vrati. Ah ta moj Benči.