Počitnic je konec, začela se je šola. Nina in njene zverinice so odšle domov. Čeprav sem jaz uživala v družbi, Panetone se ni pritoževal, pa ni prav nič uživala Nike. Najbrž se je slabo počutila zaradi gonitve, pa tudi malo zaradi vročine, vendar mislim, da ona niti najmanj ni bila tako navdušena nad malo Winnie, kot jaz. Takoj ko so odšli se je njeno razpoloženje začelo izboljševati, zdaj je že skoraj popolnoma normalna. Zadnje dni počitnic sva z ZZjem odkrila kraj, za katerega mi je res žal, da ga nismo odkrili prej. Če bi vedela zanj, bi vzela šotor in se sigurno odpravila za nekaj dni tudi tja. Cesta do tja je namreč zaprta, zato je do Idrijske Bele oviran dostop in najbrž veliko manj ljudi kot sicer. Tam sicer ni kampa, kjer bi kampirali ampak v kraju, ki je tako odrezan od sveta, kot je zdaj ta, mislim, da ne bi motili prav nikogar. Ker je bolje nekaj kot nič pa smo se v zadnjem tednu počitnic odšli dvakrat kopat tja. Ker je cesta zaprta ljudi ni veliko, ti ki so pa zaradi psov, ki se kopajo v Beli prav nič ne težijo. Drugih psov pa je bilo malo, vsak dan sem videla največ dva. Voda je zmerno mrzla in privlačno čista. Sigurno kraj, ki ga bomo obiskali tudi prihodnje poletje!