Po dolgem času smo se spet odpravili v hribe. Odpravili smo se na Koroško v dolino Tople, kjer smo preživeli cel vikend. Od tam pa smo šli na Peco, goro kralja Matjaža. Ubogi revež se v votlino pod Peco skril pred sovražniki. Zdaj tam spi in mora čakati, da mu brada sedemkrat ovije mizo, za katero sedi. V nekaj sto letih se ni ovila niti enkrat, ubogi revež bo še dolgo spal tam in bil turistična atrakcija. Svoje nosovo smo seveda k njemu vtaknili tudi mi. Prizor ni lep. Matjaž je tam že tako dolgo, da je okamenel. Naj mu čas mineva hitr.
Medtem, ko kralj Matjaž spi pa se okoli njega svet vrti in z njim tudi mi. Ben me je spet prijetno presenečal. Nič več se ni vlekel za nami, kot ponavadi. Z Nike je hodil daleč spredaj, se z njo podil po gozdu in užival v pohodu. In to še ni vse. Ko smo na vrhu vsi počivali sta z Nike zvlekla iz nahrbtnnika "čudežno" žogico in sem jima jo dvakrat vrgla, d aviidm, če bosta čisto zares, po štirih urah hoje še vedno tekla za žogico. In sta. Nič manj navdušeno kot sicer. Seveda pa sem žogico pospravila in ji nisem mučila še s tem, saj nas je čakala še dolga 4urna pot navzdol. Ampak ja, ta moj Ben, res me vedno bolj navdušuje.
Tokrat je šel z nami ljubiteljski lovec iz Avstralije in nam kazal sledi živali. Bilo je prava zabavno. Človek s prostim očesom kar precej daleč opazi žival. Jaz jo potem z dalnogledom komaj opazim :S. Na poti proti vrhu pa smo srečali tudi skupino slovenskih lovcev z ustreljenim gamsom. Karkoli je že bilo s to ubogo živaljo mi ni čisto jasno, kako so lahko lovili medtem, ko je bil hrib poln pohodnikov???
Sicer pa Peco priporočam. Kljub temu, da je bogu za hrbtom. Pot tja je enostavna in primerna tudi za tiste z manj kondicije, kljub temu, da je kar dolga. Tudi dolina Tople je čudovita. Stanovali smo v koči, kjer je bilo okrog in okrog nešteto poti za sprehajanje. Človek bi kar ostal. Ampak nič hudega, prihajajo novi in novi vikendi, temperature so se končno malce ohladile in spet prihaja čas, ko bomo veliko hodili v hribe.
Ni komentarjev:
Objavite komentar