Novo leto je dan, ki ga že od nekdaj ne maram. Vsi praznujejo to, da zamenjamo koledar na steni. Brez veze. Odkar imam pse, ki se bojijo petard pa ga imam toliko manj rada. Izogibam se prisiljenih zabav in se umaknem na kar se da miren kraj. Dober del teh praznikov pa so seveda počitnice. V sredo smo se šli sončit na Viševnik. Enkrat sem že bila tam, pa je bila takšna megla, da nisem videla ničesar okoli sebe. Tokrat je bilo drugače, vse se je svetilo v soncu, bilo je nekaj snega in končno sem videla kam sem tudi zadnjič že lezla. Vzpon na Viševnik je kar težak. Precej strm. Razgled z njega je lep, saj zreš Triglavu z oči v oči, sicer pa me ta gora ni tako zelo navdušila. Bila sem že na marsikateri lepši. Toliko za informacijo, če se bo kdo želel odpraviti tja. Kofce gora mi je recimo veliko bolj všeč, ker je bolj odprta. Pa še marsikatera druga. Tako da, kot pravi moj prijatelj ZZ, odkljukano. Ampak važna je družba in ta je bila super.
Potem smo naslednji dan odšli na počitnice k Boštjanu in njegovima Molly in Indy. Prišli so še Nina z Benčkom in Winnie. Skupaj smo preživeli štiri čudovite dni z dolgimi sprehodi po zasneženem, skoraj pravljičnem Logatcu in v popoldanskem poležavanju v prijetni, s kaminom ogrevani sobici. Ob takšnih dneh si človek res zaželi da bi lahko ustavil čas. Žal se pokanju na silvestrovo nismo mogli izogniti. Še huje pa je bilo, da nekdo ni uspel porabiti municije takrat in je večer kasneje neutrudno še kar spuščal glasne rakete. In tega še kar ni konec. Škoda ker se je treba vrniti k vsakodnevnim opravkom. Ampak tako pač je.
Joj ,.. kako vam je moglo bit mega ,..
OdgovoriIzbriši