MAČJI TEDEN

Očitno sem ratala nekakšen magnet za majhne mačke. Zadnjič v zavetišču sem rekla eni ženski, da zdrave mačke jaz načeloma puščam kjer so, pomagam samo poškodovanim. Mačk je toliko, da vseh res ne morem pobrat po cestah. Ampak včeraj sem naredila izjemo. Šla sem k bratu na obisk. K lokalu pod njegovim stanovanjem se je pritepel majhen muc. Ni bila moja prva ideja, da ga poberem in odpeljem. Samo pobožala sem ga in odšla, ker brata ni bilo doma. Šla sem v bližino na sprehod in ravno ko sem se odpravljala domov me je brat poklical, da je doma. Šla sem k njemu. Šla sva v tisti nesrečni lokal na kavo in na muca sem pozabila, ni ga bilo več. Dokler nisem zaslišala kričanja otrok, ki so se drli: "Našli smo muca, našli smo muca!" In tekali za mačkom, ki mu to očitno ni bilo všeč, saj je bežal pred njimi. Naenkrat se eden od otrok zadere, da je maček šel v moj avto. Grem pogledat kam in vidim, da se je skril v motor. Nekako sem ga izvlekla ven in potem se je cartal pri meni in nikazal nobene želje, da me zapusti. Takrat sem začela razmišljat, da bi ga mogla rešit nadležnih otrok, ki so pač imeli živali, staršem pa s eni zdelo, da bi jih umirili in naučili, kako se primerno pristopi do živali. Ko sem mačka spustila so se otroci znova zapodili za njim in spet je pristal v motorju mojega avtomobila. Takrat sem se odločila, da gre maček z mano. Ob devetih zvečer mularija namreč še ni šla spat ampak so še kar naprej preganjali obogega mačka, ki sem ga imela namem pustit tam. Ampak glede na to da se je skrival v motorje avtomobilov ga nisem mogla pustit. In sva šla, prenočil je pri meni. Zjutraj pa sem imela močno dilemo, kaj narest z njim. Ga peljat nazaj? Izgledal je tako majhen in nebogljen. Zavetišče je prepolno, da bi ga vzeli. Pa tudi, tam bi končal v kletki. Pri meni je spal v boksu, v sobi, saj ga zaradi psov nisem mogla spustiti in je kar nesrečno jokal. Je torej zavetišče res dobra rešitev? Mu je tam res boljše kot zunaj? Za tega se je našla vsaj začasna rešitev. Vzel ga je prijatelj Boris. Rad ima mačke a ni prepričan, če bi jo res obdržal. Ta zgodba tako še ni končana. Vseeno upam, da ga Boris obdrži. Jaz pa se moram malo umirit in pustit mačke pri miru. Preveč jih je, da bi rešila vse. Razen če so seveda res poškodovane.