KAMP MENINA

Najdt plac za it na izlet s psi, tudi takega, kjer ni koga za srečat, ni problema. najdt plac za it na izlet z otroki, ni problema. Najdt plac za it na izlet s psi in otrokom. Ja to je pa že malo večji izziv. Še pred kratkim sem iskala pot, ki jemorala biti primerna za voziček. Ker, ko sem sama nošenje v nahrbtniku ob treh psih ni najboljša ideja. Zdaj pa je šefica itak tako velika, da ji je fajn ponudit še kakšno drugo zabavo poleg sprehoda, pa malo plezanja itd, da razvije nekaj motorike, pa da kaj vidi in se kaj nauči, obenem pa imajo psi možnost, da s emalo zdivjajo. Sem pa tja grem jasno posebej s Karin kam in pse pustim doma, sem pa tja posebej s psi kam in Karin pustim doma. Najbolj srečna pa sem, jasno, ko gremo lahko kam skupaj. Pri nas imamo sicer super možnost za vsakdanji sprehod ampak sem pa tja je pa res super, če lahko zamenjamo kraj. In je kar izziv.

 Priporočljivo je, da najdemo kakšna igrala za plezanje, ki imajo parkirišče v bližini, da lahko psi počakajo v avtu, medtem, ko se mala igra. Zaenkrat je njena pozornost itak kratka in so taka igranja kratkotrajna. Vseeno so psi lahko zdaj v avtu samo v senci in ob vseh odprtih oknih in vratih. Torej mora biti avto parkiran tako, da ga lahko ves čas vidim. Potem mora biti blizi možnost za sprehod. In to tak, kjer lahko svoje norce tudi spustim. Kar pomeni čim manj ljudi. Pa ne, da bi jim moji psi kaj hoteli. Ampak Newbie je hiperaktiven in potrebuje vsaj nekaj stometerskih šprinotov a sprehod in je malo nerodno, če šprinta ravno med ljudi. Najrajši imam prazne, prostrane travnike. Ampak zdaj, ko je tako vroče pa jasno senčne gozdove. In po možnosti vodo v bližini.














In obstaja. Obstaja kraj, kjer dobim vse to na enem mestu.
Kamp Menina v savinjski dolini. Pustimo čist coolski kamp, kjer so psi dobrodošli, z jezercem na sredini, adrenalinskim parkom nad kampom, cool igrišča v samem kampu. Že pred kampom je kinološko društvo, kjer priznam, sem si drznila na njihovi travi vržti psom nekaj žogic. Že pred kampom je super otroško igrišče, igrala postavljena na mivki, parkiraš pa lahko zelo nedaleč stran pod drevesi, v senci. Malo bom kritizirala ljudi. Na ograji igrišča tri zelo razumljive table. Na igrišče ne sme pes (štekam popolnoma), vanj ne smeš vnašati steklovine in ne smeš plezati po ograji. In potem sedim na klopci in pod klopco polno ogorkov cigaret. Ma fuj no. Smeti pa res ne tako daleč stran.
Ob tem se vprašam zakaj je pes tako moteč. Da na igrišču ni kakcev? Saj bi bilo res neprimerno, samo a tisti čiki so pa lahko. Tablo prepovedano kajenje bi prav lahko dodali, čeprav je igrišče zunaj. In ob gugalnicah ob igršču najdem še kozarec napolnjen z vinom, redvidevam, da so ga pozabili žurerji prejšnji večer. Človek je res ena super žival.  Kanta za smeti spet kar preveč blizu. Vržem to reč stan in se ne dam motiti. Uživam. Ko se mala naigra, na prostost spusim še pse. Raziskujemo potke in pridemo do Savinje. Ob savinji so itak poti, tokrat pa se ustavimo kar ob reki in namakamo tačke in noge in se učimo hoditi bosonogi. Mala nima nič proti. Ljudje sami pomehkužimo svoje otroke s čevlji. Karin se sama sezuva in sezuje še naju in vsi hodimo bosi po kamenčkih in reki. Newbie se dere, Nike tauha kamne, Ben pa voha in išče, če je kje kak ostanek od piknika. Fajn se imamo. Blizu je kamp. Jasno, da sčasoma pricaplja tja tudi nekaj ljudi. Amapk se da umakniti. Saj bi rekla, da bom tiho, pssst, ne bom reklamirala tega kraja, da tja ne bo zašlo preveč ljudi. ampak je to itak eden bolj znanih kampov na tem koncu, tako da nima smisla. Ga bom kar priporočala. Super je.