NA MEJI NOROSTI

Nekoč sem poznala dekle, ki je reklo "na tekme bom hodila samo na bližnje in na tiste, na katerih ne bo deževalo". Pozabimo dejstvo, da je to dekle potem preživelo cel dan na dežju na tekmi v Hrušici, Trbovljah, da ne naštevam naprej, šlo na deževno tekmo v Zagreb (oddaljena lokacija in dež)in nazadnje danes zjutraj reklo 5rci. "Ma dej, mal snega naju pa že ne bo ustavilo, jaz grem, saj sem avanturist". Ne vem kaj je prepričalo 5rco, da je tudi šla. Najbrž to, da je tudi sama malo nora. Ja, dejansko je na meji norosti to, da rinemo na vse zgodaj zjutraj na nesplužene, zasnežene ceste na tekmo, čeprav nam to res ni potrebno. V postojni je za piko na i pihala burja. Po drugi strani pa, tako malo tekem je pozimi, res jih pogrešam in tudi agilitaških kolegov sem zelo vesela. Norost se je izplačala.
S 5rco sva zamudili eno uro, ampak to ni bilo nič hudega. Precej nas je prišlo istočasno in vsi so nas bili veseli, ker nas je bilo vsaj nekaj, prišli smo med previmi. Sodnika sta prišla pol ure za nami in tekma se je začela z 90 minutno zamudo. Udeležba je bila v končni fazi precej majhna, tekma pa ni kaj dosti hitreje potekala. No ja... Sobota je pač dan za tekme, kolikorkoli časa pač trajajo.
Ben je bil izredno dobre volje. Tekel je z veliko navdušenja. V agilityu je sicer preskočil dve coni ampak to je pač pri njemu tako. Lahko teče bolj počasi in naredi vse brez napake ali pa bolj hitro in preskoči vse cone. Nekaj se trudim okoli tega, pa ne vem, če ima smisel. Mogoče pa vzporedno z Nike še njega začnem učit tekoče cone. Konec koncev, zakaj pa ne? V osnovi pa mi je bolj bistveno, da teče kar se da hitro (predvsem zato, ker vem, da hitro teče takrat, ko se mu da in vem, da se takrat tudi zabava, ne dela tega samo zato, ker pač jaz tako hočem), pa če preskoči vse cone. In ok, tudi če je v jumpingu zgrešil vhod v slalom...je bil tudi ta tek super. Parkur je bil precej težak. Za enko. Meni so taki parkurji načeloma všeč, vsake toliko časa, za popestritev. Verjamem pa, da drugi enkarji niso bili tako navdušeni. Za začetnike je bil res kar malo težek. Tako se je večina diskvalificirala in kljub 15 kazenskim točkam sva končala na drugem mestu. Pravzaprav nepomemben podatek, pomembno je dejansko to, da sem videla, da Ben danes JE tekel z veseljem.
In potem sem ga seveda razveselila s kar nekaj sprehodi po snegu. Oba z Nike. Tudi Nike je sneg zelo všeč. Ne ve še čisto, kaj bi z njim počela, zaenkrat skače po njemu, vohlja in počasi začenja ugotavljat, da je zabavno lovit snežne kepe.
Božična tekam je bila torej kljub vsemu, mrazu, snegu, vetru, zastojem na cesti, prav prijetna.