sam doma

Poizkus...Nike sama doma, pa izven boksa, skupaj z Benom, za dve urici, ko grem na kavo. Zanima me, kaj me bo čakalo doma. Ko pridem nazaj najprej nič konkretnega ni za videti, samo razmetane igrače in še celi copati na moji postelji. Potem pogledam mizo, na njej nekaj ostankov arašidov. Privoščila sta si popoldansko malico. Ok, naj jima bo, sploh nisem opazila, da bi na mizi še kaj manjkalo, dokler nisem na tleh našla obglodanih sveč in se spomnila, da sem imela na mizi še adventni venček. Pogledam naokrog in tudi venček je bil na tleh. Takrat postanem jezna, Ben to opazi, da rep med noge in se potuhne, Nike še ne razume moje jeze in še kar naprej skače po meni, čeprav malo manj veselo, ker očitno vseeno začuti, da nekaj ni čisto v redu. Ko ju gledam ne vem ali naj bom jezna ali naj se smejim. Ben je definitivno bolj kot karkoli drugega smešen s tistim repom med nogami. Besna sem bolj, kot na njiju nase, ker sem pustila uničljive stvari na dosegu gobčkov. V službi sem komaj uspela prepričat sodelavko, da za domov ukradem nekaj okrasnih brusnic za v venček, no nekje, najbrž v njunih želodčkih so končale tudi brusnice. Ves trud je bil zaman. Zaključek. NIke bo še kar neaj časa čakala v boksu, ko me ne bo doma, ker Ben ima sam precej manj uničevalskih domislic, definitivno pa v nobenem primeru ne sme bit na dosegu nikakršna hrana. Ker to pač ni ne za okras, ne za šparat, pač pa za pojest. Kaj češ, če so kužki prosto spuščeni po stanovanju je pač vse uničljive stvari treba dat na varno. Ker mojima tudi na misel ne pade, da bi dala tačke na mizo, ko sem jaz zraven, ko pa mačke ni doma pa miši plešejo...