Po dolgem času nas je razveseljevalo sonce. Mraz je sicer bilo, ZELO, pa smo se vseeno odpravili v hribe, nekaj fantov in midve z Nikico. Sicer na malo nižji Voger, ampak smo se šli potem še kopat, zato smo izbrali krajši izlet. Naslednjič bom pot nadaljevala do planine jezero. Sneg in sonce sta pričarala zimsko pravljico. Ben je kot ponavadi pridno šparal kilometre in hodil lepo z nami, Nike pa je kilometre nabirala in skakala naprej, nazaj, levo, desno v gozt in uživala v zimskih radostih. Ker sem ravno zadnjič nergala čez planinske koče, kjer nikjer ne pustijo psov notri, pa so bili tu človeški, pravzaprav zelo prijazni. Spustili so ju v kočo, kjer smo se prijetno pogreli ob klaminu, predno smo se vrnili v Bohinj. Prav tako moram pohvaliti gostilno oz. penzion Tripič v Bohinjski Bistrici. Previdno sem vprašala, če dovolijo pse v restavracijo in bolj kot ne pričakovala zavrnitev ali vsaj prošnjo, naj bojo diskretno nekje pod mizo. Natakar pa mi je rekel, da seveda, kot, da je to nekaj najbolj samoumevnega. Poleg tega je bila tudi hrana odlična, tako, da priporočam.
Slike si lastim, ker je Matej slikal z mojim fotoaparatom :)
Ni komentarjev:
Objavite komentar