Po doooolgi zimi končno spet malo agilitya. Odpeljali smo se daleč na Hrvaško v Kutino. Ampak je res daleč. Samo po tako dolgi pavzi se mi je dalo, sicer se mi tako daleč vseeno ne da vozit. Vreme je bilo odlično, sonce je sijalo, le podelitev je pozdravila ploha. Moam vedno omenit vreme, ker je pomembno za to, da uživamo, da nas greje sonce. Sploh pa se po zimi še posebej prileže martinčkanje. parkur je bil zjutraj tako blaten, da si se komaj premikal po njem, zelo primerljiv z našim domačim vadbiščem na iliriji, zato smo imeli člani tega društva nekaj prednosti,ker imamo izkušnje v takem :). Ne, to je bila šala. Sem pa dala prejšnji večer iz avta kopačke, ker sem si mislila, da jih za Bena res ne potrebujem, pa bi jih tokrat vseeno rabila. Agility je bil nekoliko slabši, ker je pač preskočil vse cone (palisada je bila narejena z zadnjim krempeljčkom) in celo skočil s srede gugalnice. Sicer je tekel v redu, jumping je bil pa super. Končala sva na tretjem mestu. Ni bilo težko, konkurenca ni bila močna :).
najina teka:
agility
jumping
pripimba: ne maram se preveč pritoževat, ker tudi jaz delam napake ampak...tekmo je otvoril kuža, ki se je sprehajal čez ovire, teta, ki ga je vodila ga je čez vozila s priboljški, ga skoraj po vsaki oviri nagradila, skozi slalom mu je kazala vsako palico, da je šel čez, v glavnem, zelo slab trening, malce preveč. Tudi jaz sem se že odločila, da Bena nagradim, če bo šel lepo skozi slalom in sem to naredila, sem se pač diskala, ker ne morem iz svoje kože sem nagradila še cono in sodnik me je čisto vmesno poslal s parkurja. Na tekmi se pač ne nagrajuje psa na parkurju, za to so treningi! Sem se vlekla tudi jaz na začetku kariere z Benom samo vsaj ovire je poznal.
Ni komentarjev:
Objavite komentar