v Nikin boks...
Vedno je tako, najprej je luškano in zabavno, stvar celo še spodbujamo, potem rata malce moteče in nato preraste v resno nezaželjeno vedenje. Tako te stvari ponavadi grejo. Mladiček malo laja na copate, nato na sprehodu ne gre več iz tvojih nog, malce te grizlja, in nato ti velik novofindlandec odgrizne pol roke med igro. "He he kako je luškan, saj se zna sam branit..." rečemo, ko mladiček renči na svoje pasje kolege in dobimo agresivnega karkoli... Ne ne, tako ne gre. Treba je z zdravo pametjo gledat na stvari in pravočasno presodit kaj je res srčkano in lahko mladiček počne po mili volji, kaj pa lahko kasneje preraste v nezaželjeno vedenje, majhen ali pa prav resen problem. In ne, nisem vsega znanja pojedla, tudi sama se učim, še delam napake in ne, v resnici prav nič srčkano ni, če ti pes vlomi v omaro, odpre plastični hobuk z briketi in jih pol poje, ne prav nič srčkano ni, ko nič več ne ostane skrito. Ko vsakič, ko pridem domov leži na tleh ena raztrgana vrečka. In vse je bilo v redu, dokler se gospodična, ni spravila na moj presneti proteinski prašek. Ko resno skrijem vse njeno, se loti mojega in zdaj imam dovolj! Čeprav priznam, da je še vedno smešno. Točno vem, kdaj je kaj narobe, ko pridem domov. Ben me pozdravi ves vesel, ko pa se samo malo ozrem naokrog se prituhne in potem previdno z spuščenim in rahlo mahajočim repom kroži okrog mene, se skrijem v kopalnico in se režim in potem pridem ven in se delam jezno. Nike pa, ko naredi kako neumnost je sploh ni na spregled, skrije se pod odejo ali v boks in čaka kdajbom vse skupaj pozabila ju prjazno povabila na čohanje. Danes sem odkrila pogriženo plastično posodico in eno kovinsko, v katero pa nista mogla vlomiti. Smo šli ven in ko smo prišli domov sem našla na postelji razstresen proteinski prašek. Ko sem preoblačila posteljo sem Nike poslala dol, slišati je bilo, da sem jezna. In potem, ko sem že nekaj časa sedela na postelji, se je prituhnila zraven in čakala, da ji bom dovolila gor. Čakala je, čeprav nikoli nisva imeli lekcije tega, da na posteljo ne sme, če ji jaz ne dovolim, ker ji preprosto to dovolim skos. Res je, da psa nagrajujemo in kaznujemo za dejanje ki ga je naredil neposredno pred nagrado ali kaznijo in da ga je načeloma nesmiselno kaznovat za nekaj, kar je naredil 3 ure preden si prišel domov. Ampak nihče mi ne bo govoril, da pes ne ve, da je naredil nekaj narobe in kaj in mislim, da bi bila kazen vseeno na mestu. In kako ju kaznujem jaz, jah res sem grozna, grdo gledam, grdo govorim in ju popolnoma ignoriram, ne pozdravim, pospravim nastalo škodo in v planu imam redekoriranje stanovanja. Nič več jima ne bo dosegljivo. In če se spravita še na nedosegljivo gre Nike nazaj v kletko, ko me ne bo doma. In pika!
No no nekaj je pa potrebno počet ko smo sami doma :)
OdgovoriIzbriši