Črna prst (1844)

Tokrat smo se povzpeli na 1844 metrov visoko Črno prst. Hrib, ki je po prsti dobil ime. Črna prst je poznana po flori, ki je je po južnih pobočjih veliko.






Štartali smo z idilične majhne vasice Kal, ki je do nedavnega imela eno prebivalko, zdaj pa je to vikendaško naselje.

Od tu se proti vrhu lahko povzpemo po dveh poteh. Malo manj ali precej bolj strmi, tako imenovani lovski poti, ki pa ima lepši ragled, ker dlje poteka po odprtem. Ena možnost pa je tudi narediti krog, po eni gor in drugi dol. Manj strma pot poteka pol po gozdu, pol po odprtih travnatih pobočjih, ki jih mi obožujemo. Vendar jo v toplih poletnih mesecih svetujem samo res zgodaj zjutraj, danes je bilo vreme ravno toliko oblačno, da je bilo super. Na vrhu je bila megla, ki pa se je že malo pod vrhom razkadila, zato je bil razgled čudovit, kamorkoli si se obrnil. Tako smo veliko posedali in samo uživali.




V kalu je vodnjak, kjer smo si ohladili noge. Nike je seveda plavala v njem. Saj ne, da to bi želela. Spodrsnilo ji je, ko je hotela piti vodo z vodnjaka. Če verjamete...
Ko smo posedali tam sem jo mimogredi naučila še en trik in zdaj zna skočiti na hret.



V prjetnem okolju in še bolj prijetni družbi smo tako preživeli še en čudovit nedeljski dan.