Ko smo bili že na tistem koncu in ker Bela ni bila ravno privlačna za kopanje človeških, bolj finih telesc smo šli vržt se v reko Hubelj v Ajdovščini.
Ko se je ozračje malce ohladilo smo mogli it pogledat še izvir te reke. Kako je nastala? O tem kroži zanimiva zgodba. Meščani so hoteli mrzlo, čisto reko. Velikana so prosili, da jim v skali naredi luknjo skozi katero bo rekla privrla na dan. Velikan je v skale tolkel veliko luknjo. Ob vsakem udarcu je vzkliknil Hu! meščani pa so mu odgovorili Bolj. Od tu tudi ime Hubelj :).
In ker se je bilo treb vrniti k avtomobilu smo pot zaokrožili po "wajdovskem rožniku" tako sem ga poimenovala jaz. Griček ki štrli sredi Ajdovščine izgleda kot poizkus kraškega sveta. Bog ga je ustvaril za probo, ko je ugotovil, da izgleda v redu je ustvaril še preostali kras( ZZjeva pogruntavščina in legenda, ki lahko začne krožiti po svetu, kakšna pa lahko nastane tudi leta 2010 ne? ).
In ker je bila prvotna ideja plezanje potem pa kar domov, ker imamo nekaj dela in ne pohajanje naokrog, sva bila z ZZjem temu primerno opremljena.
in zdaj...smo vsi prijetno utrujeni in gremo v sanje lovit srnice in zajčke, če že ne moremo tega zares počet.
Ni komentarjev:
Objavite komentar