zgodnje jutro. Odidem na pet minut oddaljeno vadbišče malo povadit cone in nato na sprehod. Na pot spominov in tovarištva ob koseškem bajerju. Zaradi zgodnje ure in ne preveč lepega vremena ne pričakujem, da bom srečala kaj dosti ljudi, morda nekaj tekačev in še kakšnega sprehajalca s kužkom. Morda bom posedela na novem simpatičnem pomolu ob jezeru in dovolila Nike in Benu, da malo počoforata. Pa mi prijetno jutro popolnoma pokvari zelo neljub dogodek. Ob točno tistem pomolu, trije otroci, najstarejši je bil star kakšnih sedem, osem let, na vrvici hodijo za kar precej konkretno stafordko. Hodijo za njo, ker "sprehod" vodi ona, otroci se sicer derejo njeno ime, a psica jih niti približno ne posluša, prav tako je ne morejo niti približno zadržati. Za piko na i je še na fleksiju, ki ga mali fantek ne obvlada. Odraslega človeka nikjer. Psica se zapodi v moja dva, dečka pa povleče za sabo, mali spusti vrvico, kaj pa, in psica prosto leta za Nike, ki panično beži od nje. Ben kot Ben zarenči nanjo. Tak je Ben. Nike je bila sicer res spuščena, Ben pa je bil na vrvici. Sama po sebi se ne bojim vseh pitt bullov in podobnih pasem. Vendar, kljub temu tudi, če mi lastnik zagotovi da so prijazni, Bena ne pustim zraven. Ker vem, da bi znal zarenčat na njih. Sicer prijazen pes se lahko odzove na to napadalno in nimam želje, da bi se Ben spopadal s kakšnim bullom. In ker je zarenčal tudi na to psico se je nje malce utrgalo. Na srečo sem ga lahko na hitro povlekla stran, zgrabila Nike in stekla stran, mali fantek pa je ujel fleksi in psico zadržal toliko, da sem se lahko pobrala. Psica pa na srečo ni bila tako azkurjena, da bi se ji dalo resno ukvarjati z nami. Ja, vse skupaj je izgledalo komično. Mene je seveda minilo da bi se še sprehajala in sem se pobrala domov, pri tem pa razmišljala, če naj pokličem policijo, ali kaj naj naredim? Trije majhni otroci, eden je ob dogodku jokal peljejo na sprehod 30kg težkega psa, fotr pa najbrž nekje brezskrbno pije pivo. Kreten, nimam kaj reči. Kako lahko človek pusti takšnega psa majhnim otrokom. Kljub temu, da je pes sicer prijazen lahko pride do konfliktov, konec koncev se lahko pojavi drug napadalen pes in napade njihovega, če ne drugega. Poleg tega nikoli ne veš, kdaj ima lahko pes mulcev dovolj in napade njih. In potem je seveda kriv pes, ker je šel sam, po svoji presoji ven sam z otroci. Ne! Otrok in psa se ne pušča samih, pa če gre za prijaznega družinskega zlatega prinašalca, rottweilerja ali maltežana. Otroci in pes morajo biti skupaj pod nadzorom! In nikakor ne morejo psov voziti sami na sprehod.
Zdaj mi je žal, da vseeno nisem poskušala poiskati staršev, vendar sem bila tako v šoku in strahu, da sem raje samo šla. Raje si ne predstavljam kaj bi bilo, če bi se psici res snelo. Pred kratkim je nek pes na gorenjskem napadel dva psa. za ta primer vem iz medijev, kolik oje takšnih o katerih se v medijiih ne poroča raje ne omenjam. Jaz pa ne bom pustila več dogodkov naključjem. Brez solzilca ne grem več nikamor. Saj bi rekla, da se bom tej poti v bodoče izogibala. Vendar je problem, ker se talšni primeri najdejo povsod, ne morem pa se izogibat vsem krajem, kjer so ljudje.
Ni komentarjev:
Objavite komentar