Saj vem, da kar naprej ponavljam kako se je Ben razvil iz totalne katastrofe v zelo oh in sploh super psa. Samo, če je pa res. In res je ekstremna razlika med tem kaj je bil in kaj je zdaj. In po vsem njegovem razvoju glede motivacije za igro in delo, bom govorila še malo o njegovem popravku v vedenju. Svoje čase je bil Ben precej napadalen do drugih samcev. Tak sladek kuža se je ob samcu popolnoma spremenil. Noben ni smel blizu. Potem sem ga učila in naučila, da če ga že vidi, da gre vsaj mimo in se vanj ne vtika. Učenje je bilo uspešno in že dolgo se lahko gibam med drugimi samci, ne da bi Ben skakal vanje, če le oni njega pustijo pri miru. Vseeno sva delala tudi na tem, da je lahko samec res blizu, da ga Ben lahko tudi povoha, pa drugi samec njega tudi in Ben to mirno prenese. Tudi to nama kar gre. In ker je tako priden sem naredila uslugo agilitaški kolegici in v varstvo vzela njenega samčka. Tvegala sem nekaj nemira v hiši, ampak sem. In Ben me je zelo presenetil. Prvi dan se je sicer kar precej repenčil. Po prvem sprehodu pa so se stvari popolnoma spremenile. Ben ne da je pustil Jujuja pri miru ampak se je z njim celo igral. In to na veliko. Podila in lovila sta se po travniku kot največja prijatelja. Potem je bilo mirneje tudi doma. Res ga je imel ves čas malo pod kontrolo, ampak JuJu se je mirno sprehajal po hiši, igral z njegovimi igračkami in z mano, se čohal pri meni in moj pridni kuža je vse to mirno prenesel. Tako da se je JuJu živ in cel vrnil k Tanji. Bravo Benček!
