BENETTON & NIKE & NYÍL

BENETTON & NIKE & NYÍL

ponedeljek, 27. maj 2013

VSE NAJBOLJŠE A-JEVČKOM ZA 4KO

Moja mala pošast danes praznuje 4ko. Vse najboljpe ji želim. Pa to, da bi se njena Simona malce bolj potrudila in jo malo lepše vodila in ga malo manj lomila :). Vse najboljše tudi Sheili, Aiski in Ashu!

Benček je pa delil tortico, ki jo je pritekel na tekmi v soboto, tako da je lahko pihala svečke :D

nedelja, 26. maj 2013

AGILITY MARIBOR



Benček je čisto v svojem stilu spet zmagal. Počasi a zanesljivo :). Cono v agilityu je naredil tako, da se na posnetku sliši navdušen uau. Na vseh zadnjih tekmah je naredil tako čudovite cone, kot bi ga vsa ta leta trenirala kot zmešana. Ampak njemu je očitno tekanje do konca con bol naravno kot skočiti s sredine mosta. Škoda, ker tega po njemu ni povzela še Nike. S prvim pogojem v A2 in petimi pikami v jumpingu (slalom, kaj pa drugega) je bil na koncu prvi na stopničkah.
Še zdaj ne vem pa kaj točno njega pripravi, da včasih teče na polno, včasih se pa komaj premika. Parkurji so bili spet idealni zanj. Ravne linije kjer bi res lahko potegnil ampak on se je po svoje sprehodil čez parkur. Pa mu je bilo naklonjeno tudi vreme. Kdo bi ga razumel? Vseeno sem ga prijavila kar na vse tekme v letošnji sezoni, ker drugače je na tekmah malo dolgočasno. Si upam, ker poletja kar ni in ni. Do zdaj je bila samo tekma v Slo. Bistrici sončna, sicer pa vsako tekmo dežuje. Sprašujem se kdaj bo tega konec in bomo na tekmah spet uživali v sončku.

Hvala Moniki in Metki za slike!


Tudi z Nike sva šli lepo samo v agilityu sem se jaz tako zmedla, da mi ni bilo jasno kam in sem potem sicer šla prav ampak dobila sem pet pik za izogibanje in mala baraba je preskočila cono. Škoda. Jumpng sva šli tudi zelo lepo ampak je šla v napačno luknjo. Tako se tokrat nismo pridružili Rolandu, ki je bil spet z obema na stopničkah. Letos bomo očitno o evropskem samo sanjali in ga spet gledali od doma. Bo že. Pa drugo leto.

sreda, 22. maj 2013

Valvasor

Obožujem dolge dneve. Zadnje čase smo kar malo opustili pohajanje po hribih. Ampak se vračamo na stara pota. Sicer nam vreme malce nagaja in v petek je celo napovedan sneg ampak ker je dan dolg si lahko izlet v malce nižje hribčke privoščimo tudi med tednom. Tako lahko kar v sredo po službi skočimo do Bleda na obisk k Tini in Sheili in se mimogrede povzpnemo na kak hribček tam okoli. Za začetek in povratek v pohodništvo smo danes odšli na Valvasor. Ujeli smo še nekaj sončka in po dolgem času uživali čisto malo nad tisočko.

ponedeljek, 20. maj 2013


Po kar nekaj letih tekmovanja v nivoji ena je moj Benček končno napredoval v nivo 2. Pa ne, ker bi rabil toliko časa, da je zbral vse pogoje ampak ker sem si ves čas mislila, da so v enki tako ravne linije, ki mu bolj ustrezajo, da je zanj bolje, da ostane kar v tem nivoju. Dolgo časa je bilo res tako. Ampak zadnje čase je moj kuža tako nor, da skače z enakim veseljem tudi če je kakšen ovinek sem in tja. Takšne spremembe v njegovem vedenju gre sigurno pripisati tudi zmanjšanju njegove telesne teže. Mirja Lapanja, ki je sodila na tekmi v Slovenski Bistrici se je izkazala s parkurji. Bili so lepi in tekoči in pisani na kožo mojemu Benčku. Tako je na svoji prvi tekmi v dvojki osvojil drugo mesto. Bravo mali moj veseljak.



Pridna je bila tudi Nike. V agilitu sva zmagali, kljub temu, da sem vmes pozabila parkur in se sem in tja ves čas nekaj "štrikala". Moje vodenje zna bit včasih obupno. Ampak Nike je tako pametna in odreagira na vse moje popravke v zadnjem trenutku, da pride čez, tudi če se malo loviva po parkurju. Kar je zanimivo je, da pri vsem tem zapletanju uspe še vedno zmagat. V jumpingu pa sva bili diskvalificirani, ker sem bila spet nesposobna jaz in sem jo v slalom pripeljala tako grozno, da je vhod ponovila 6x predno ji ga je uspelo zadeti. :S S preostalim delom teka sem pa zadovoljna, tako da, naj mi bo. Skupano sva vseeno uspele bit druge, takoj za teto Kiro in Rolandom. Tako nama je končno uspelo dobiti nekaj točk na kvalifikacijah za Evropsko prvenstvo, na katerega si res želim it. V naprej se bom mogla pa bolj potrudit, da bomo lahko skupaj s prekmurci zastopali naše barve v Belgiji.

ponedeljek, 13. maj 2013

HVAR 2013


Sredi noči enega zadnjih aprilskih dni, so trije dvonožni in dva štirinožna člana komune, tiho zapustili svojo hišo, spakirali vse kar imajo in se odpravili na dolgo, dolgo pot. Na počitnice na Hvar. :)
Dolga vožnja seje izplačala popolnoma. Na Hvaru smo se utaborili v majhnem, simpatičnem kampu Lili, ki je nudil ugodno prenočišče in kjer za psa ne zaračunajo dodatno. V kampu, v apartmajih je situacija precej drugačna. Kamp je res majhen a v tem času ni bil toliko obiskan, da bi se lahko bali za prostor. Na tej strani otoka ni razen sem in tja kakšne majhne vasice pravzaprav nič drugega razen morja in skal. Niti resne trgovine. Sem hodijo kampirat predvsem plezalci, saj je spodaj v vasici Sv. Nedelja lepo in priljubljeno plezališče. za razliko od plezališč, ki sem jih vajena ima to "oskrbnika", ki se mu je treba najaviti že prej, če želiš plezati. Ko smo si šli plezališče ogledat pa nam je dal ta človek kar jasno vedeti, da je gužva in bi raje videl, da gremo kam drugam. Zelo prijazno. Plezalce, še posebej tistih iz Slovenije je bilo na Hvaru v tem času res veliko. hitro sem ugotovila, da tudi sama nisem preveč navdušena nad zadrževanjem v tem plezališču, saj ima vedno več plezalcev s seboj tudi svoje štrinožne prijatelje, ki prosto tekajo po plezališču in to nikakor ne gre skupaj z mojima, ki prenesea stike z drugimi psi samo, če je to nadzorovano. Smo se pač odločili, da gremo plezat drugam ali pa tudi ne, kakor bo pa naneslo.
Tudi v kampu sta imela kužke s seboj še dva "taborčka".  Eni od njih so lepo skrbeli, da se je kuža držal samo njihovih šotorov, drugim pa se je zdelo, da je čisto v redu, če njihov pes hodi naokoli, šnjofa po drugih šotorih, serje po celem kampu in nadleguje tiste, ki jim to paše in tiste, ki jim ne. Ampak mi smo se hitro zmenili, da okoli naših šotorov pač ne bo hodil in potem so počasi dojeli, da je čisto v redu, da tudi okoli drugih ne. Res ne vem kako si to ljudje predstavljajo. Saj je lepo, da je pes s teboj, da je lahko spuščen in je priden in prijazen. Ampak sam se pač ne more sprehajat po kampu in delat kar mu paše in hodit težit vsem ljudem po kampu. Ampak itak večine ljudi cel dan ni bilo, ker so plezali in je bil tako večino časa čisto prazen. Pod kampom pa je ležala čudovita peščena plažica in tudi sem je komajda zašel kak človek, tako smo lahko po milji volji uživali, noreli, se drli (beri: lajali) in s tem nismo nikogar motili.  Kljub temu, da je bila temperatura vode še nekoliko nizka smo se kopali prav vsak dan. Kdo bi se lahko uprl, da se nebi vrgel v tako modrino. Malce smo se bali, da bi nas lahko v tem času zunaj še zeblo. Sploh, ker je bila zima tako dolga in so sicer temperature komaj pomladne. Ampak ta teden je bilo na Hvaru pravo poletje. Toplo tudi ponoči.
Prvi dan smo se odpravili na pohod na najvišji vrh Hvara, sv. Nikola. Tam je bilo tako lepo, da so me komaj spravili dol.
Čez nekaj dni smo se celo vrnili in tam počakali sončno vzhod. Stari stric, ki ima na vrhu nekakšno gostilno nam je prijazno nudil prenočišče in ni prav nič kompliciral zaradi psov.
Z enem od članov komune, Aleksandrom sva se en dan odpravila kolesarit čez hrib v mesto Hvar. Kužke je medtem pazil Zlatko, drug član komune. Ko sta šla kolesarit onadva, sem uživala s kužki jaz. Vse smo se zmenili in preživeli čudovite prvomajske počitnice. Zdaj pa že nestrpno čakamo poletje, ko nas bo odneslo, kod ve kam..