BENETTON & NIKE & NYÍL

BENETTON & NIKE & NYÍL

sobota, 21. januar 2017

JAMNIG KAO

Počasi bom postala znana po tem, da na falim cilj, ko se nekam na novo odpravim. Na super spletni strani Hribi.net ponavadi najdem opis poti, potem pa mi vedno znova uspe, da ne sledim navodilom tako kot je treba. In če potem še ni table smo tam. Tako smo danes uspeli zgrešiti Jamnik. Že začeli smo "dobro" ko nisem videla igrišča ob katerem naj bi parkirala. Nekako pa sem vedela, da sem pod pravim hribom, tabla pa me je tudi napotila na Jamnik. V opisu je pisalo, da je pot sprva asfaltna, zato se mi ni zdelo popolnoma narobe, da pot začnemo na cesti. Srečali smo tudi dva, ki sta se po njej sprehajala s psi in ju vprašali, če pot vodi na Jmanik in zagotovila sta nam, da ja. Malo smo tako šli po tej cesti, ki pa mi ni bila niti najmanj všeč iz treh razlogov. Cesta, cesta, ki je posuta s soljo in je takoj motila Benove tačke in senca. Brrr Odločila sem se, da se usedem v avto in grem drugam, če je to res pot na Jmanik. Naj bo še tako lepo tam gor, za tole se ne izplača. Ko smo podrobneje pogledali opis pa smo ugotovili, da to očitno je cesta gor, ni pa peš pot po kateri naj bi mi šli in kmalu smo našli pravo. Ne vem zakaj sta šla tista dva s psi po cesti?? V čem je to užitek? Ampak ok, važno da smo mi našli pravo pot, ki seje vila po gozdu, psi so veselo tekali, bilo je zelo prijetno, zaradi snega tudi malce naporno, načeloma lepo označeno kam je treba it, samo ena tabla se mi je zdela čudna, saj nas je usmerjala na Vodiško planino, table za Jamnik pa ni bilo. Takrat se mi je to zazdelo malo čudno ampak res ni bilo nobene druge poti, razen po cesti, ki smo jo prečkali. (Nekako se mi zdi, da bi takrat vseeno morali po njej) Potem sem se malo zazarla naokrog po razgledu in nenadoma zagledala Jamnik nekje spodaj. Super, pa smo ga zgrešili, samo kje?? Označeno ni bilo nikjer, da moramo kam zaviti, lepo smo sledili alpinističnim oznakam za pravo pot. Jah pa drugič. In smo odšli še malo naprej. Potemje izginila še tabla za Vodiško planino in se pojavila tabla za Vodice in res nismo več vedeli kam pravzaprav gremo. In ker nam Benček malce omejuje dolžino poti in smo imeli še druge načrte smo se raje obrnili. Vrnemo se spomladi. ALi morda poleti. Slaba stran izleta v tem letnem času je tudi ta, da smo večino časa hodili po senci in gledali sonček na sosednjih hribih. Za poleti je to odlično, jutri pa bomo raje odšli na sončka.

sobota, 07. januar 2017

Slaba novica me je prebudila danes zjutraj. Nyílov bratec Zsuppsz je poginil. Imel je kardiomiopatijo. Bolezen srca. Njegova lastnica je že dolgo govorila, da je bolan ampak sem kar upala, da ni tako hudo. Zato me je novica danes kar pretresla in že cel dan tavam naokoli malo v šoku. Mišek mali, naj ti bo lepo na drugi strani mavrice in dragi moj Nyíl, prosim te ostani zdrav. In Ben in Nike prav tako.

četrtek, 05. januar 2017

Nekaj smo jih odšli narest v Bohinj. Enega najlepših krajev v Sloveniji, ki je še posebej v hladnih mesecih čudovit, ker je manj obljuden. Tudi poleti je eden boljših možnosti za ohladitev, žal pa se z mano o tem strinja vse preveč ljudi in je zato poleti tam zmeraj gužva. Da ne govorim o oderuških gorenjskih parkirninah. Ampak pustimo to, mi smo tam uživali.